To določilo se je spremenilo 29. januarja s sprejetjem novega zakona, ki je del korenite spremembe ruskih umetnostnih uvozno-izvoznih predpisov, namenjenih odpiranju ruske umetniške scene svetu.

Zveze s predsednikom ne škodijo
Ruski bogataši z zanimanjem za umetnost - in seveda tudi dostopom do predsednika Vladimirja Putina - so imeli pomembno vlogo pri tej spremembi politike, ki sledi prejšnjemu neuspelemu poskusu in žolčni razpravi v parlamentu, kjer so politiki komunistične usmeritve trdili, da bi ta sprememba služila le bogatim.

Prejšnja, omejevalna zakonodaja je nastala po razpadu Sovjetske zveze, torej v kaotičnih 90. letih preteklega stoletja, da bi preprečili množični izvoz kulturnih zakladov. Vendar je bilo zaradi tovrstne zakonodaje praktično tudi nemogoče uvažati umetnine, saj so pomembna umetniška dela obtežili z ogromnimi tarifami, zasebnim zbiralcem pa niso bile dane nobene garancije za ponovni izvoz. Posledica tega je bila med drugim, da so Rusi svoje zasebne zbirke zasnovali na evropskih tleh.

Kljub temu pa je bilo mogoče v zadnjih letih v Moskvi zaznati razcvet zasebnih umetnostnih muzejev. Številni njihovi bogataški ustanovitelji so bili na seznamih, povezanih s sankcijami z Zahoda, prepoznani kot stari znanci Kremlja. Ti so financirali projekte, s katerimi so podprli vzhajajoče ruske umetnike, poleg tega pa so na ogled javnosti postavili sodobno umetnost z Zahoda in umetnost, ki je bila v času sovjetskega obdobja zatirana. Da pa so lahko zaobšli določila prejšnjega zakona, so umetnine za namen razstavljanja uvažali prek državnih institucij, kot so državni muzeji ali pa Rosizo, razstavam namenjen center ministrstva za kulturo.

Olajšano povezovanje z mednarodno sceno
"Zdaj bomo lahko sami uvažali umetnost," je za The Art Newspaper dejal Anton Belov, direktor Muzeja sodobne umetnosti Garage, ki je v moskovskem parku Gorki in je v lasti Daše Žukove, do lani žene milijarderja Romana Abramoviča. "Za nas bo veliko lažje; ceneje bo in vsi dokumenti bodo na naše ime. Resnično upam, da bo od tega trenutka vse začelo delovati na običajen način, tako kot povsod drugod po svetu." Belov je prepričan, da bo novi zakon koristil tudi sodobni ruski umetnosti, ki se bo zdaj lažje povezala z mednarodno umetniško sceno.

Julija Petrova, direktorica muzeja ruskega impresionizma v Moskvi, ki ga je ustanovil milijarder Boris Mints, pravi, da zakon dopušča, kar že tako ali tako velja v praksi – gre za to, da državni in zasebni muzeji "opravljajo isto dejavnost". Petrova je dejala še, da je bilo do zdaj nemogoče v tujini samostojno organizirati razstavo ruske umetnosti iz Mintsove zbirke ali pa v Rusijo privesti umetnine iz tujih muzejev in zasebnih zbirk.

Okrepitev scene sodobne umetnosti
Ustanoviteljica Cosmoscowa, glavnega in edinstvenega ter vsako leto večjega izključno sodobni umetnosti namenjenega sejma v Rusiji, Margarita Puškina ni zares prepričana o koristih novega zakona za njen sejem. Ne glede na to pa je prepričana, da se bo z novim zakonom na splošno okrepila scena sodobne umetnosti, saj se vse večje število bogatih zbiralcev odloča za dela sodobne umetnosti, kar spodbuja ta sektor kot celoto.

Puškina glede tega pravi: "Ko imamo primere zbiralcev, kakršna sta poslovnež Leonid Mihelson ali Daša Žukova, ki sta znana po svojih globokih žepih, vidimo, da je sodobna umetnost vredna pozornosti." Po njenih besedah novi zakon pomeni, da "lahko zdaj zbirke na muzejski ravni hranimo v Rusiji. To je pomembna liberalizacija; zbiralci lahko zdaj svojo umetnost razstavijo v državnih muzejih."