Pri projektu medcelinske kraljeve poti živega srebra Slovenija sodeluje s Španijo, Mehiko in Perujem; svojo kandidaturo za uvrstitev na Unescov seznam svetovne dediščine morajo pripraviti do konca septembra. Temu je namenjeno tudi dvodnevno delovno srečanje, ki se danes začenja v Idriji.

Naveza Španije, Mehike, Peruja - in Slovenije
Srečanja v Idriji, na katerem bodo primerjali in usklajevali doslej pripravljena gradiva ter obravnavali osnutek utemeljitve "izjemnih univerzalnih vrednot" dediščine živega srebra, se bodo udeležili predstavniki Mehike, Španije ter Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS). Goste bodo med drugim seznanili s tehniško in drugo dediščino Idrije.

Po neuradnem srečanju novembra lani je Slovenija k skupni kandidaturi Idrije, nekdaj največjega rudnika živega srebra na svetu Almadena v Španiji, perujskega Huancavelica in mehiškega v San Luis Potosi, ki sestavljajo t. i. medcelinsko pot živega srebra, uradno pristopila januarja letos.

Končni predlog šele konec leta
Vodilna tema predloga bo živo srebro in iz njega izhajajoča tehniška in nesnovna dediščina, uporaba prostora in drugo. Unesco okvirne predloge pričakuje do konca septembra, končni predlog pa do izteka leta. Po oddaji prijave bo znan tudi finančni okvir kandidature, za katero bo sredstva v Sloveniji zagotovila predvsem občina Idrija.

"Mitologija" okrog odkritja živega srebra
Bogato nahajališče živega srebra so v Idriji odkrili leta 1490, po legendi pa naj bi nanj naletel kmet, ki naj bi med nalivanjem vode v škaf opazil, da se je v njem nekaj zasvetilo. Ko je hotel škaf premakniti, ga ni mogel, ker je bil ta pretežek. Odpravil se je v Škofjo Loko, kjer so ugotovili, da gre za živo srebro.

Srebrovo rudo naj bi začeli v Idriji kopati v zadnjem desetletju 15. stoletja, rudnik pa so po več kot štirih stoletjih skoraj neprekinjenega delovanja zaprli v 80. letih 20. stoletja, potem ko je živemu srebru na borzah izrazito padla vrednost, ki je sledila množični opustitvi živega srebra v industriji.

Iz Slovenije je na Unescovem seznamu trenutno mogoče najti Škocjanske jame, ki so jih med preostala imena svetovne dediščine zapisali leta 1986.