V spomin na slikarko in njen prispevek kraju je ob 90-letnici umetničine smrti Kulturno društvo Tabor Podbrezje v spominskem parku ob farni cerkvi sv. Jakoba odkrilo njen spomenik. Gre za prvo tovrstno obeležje. Podobo mlade kiparke iz let, ko je slikala svojo idilično podobo na travniku, pa je v bronu ovekovečil priznani kipar Mirsad Begić. Njen kip so odkrili prav ob poletnem sončevem obratu, slovesnosti pa se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.

"Gospod Mirsad Begić je Ivano upodobil v cvetu mladosti, natančno iz obdobja, ko je ustvarjala Poletje, stara 28 let. Ivana je že izkusila nekaj evropskih metropol, izkusila je ljubezen. Čakal jo je uspeh v Parizu, čakal jo je Willy Gretor, čakala jo le najboljša prijateljica Rosa Pfäffinger. Čakali so jo viharni časi. Po Poletju se je zgodil preobrat," je na slovesnosti dejala Nataša Kne iz KD-ja Tabor Podbrezje.

Slika, ki ji je odprla vrata v svet
Kot je pokazala anketa, ki so jo pred prenovo opravili v Narodni galeriji, je prav Poletje najljubše delo obiskovalcev tega osrednjega hrama slovenske umetnosti. In prav Poletje je, kot je na slovesnosti spomnila kustosinja Narodne galerije Lidija Tavčar, tisto, ki je na eni strani povezano s tem krajem in na drugi s Parizom. "Kar dve poletji je nastajala njena najbolj prepoznavna slika, v kateri sta povezana pleneristična dokumentarnost in alegorični značaj poletja. In prav ta oljna slika iz Podbrezij je Ivani Kobilci odprla vrata v svet, najprej leta 1891 na razstavo v Münchnu, istega leta pa je pariška žirija za razstavo v Salonu v konkurenci 2.800 slik izbrala 200 del, med njimi njeno Poletje in Likarice. Iti skozi rigorozno sito žirije z jasno postavljenimi kriteriji ocenjevanja, kakršna je bila v Salonu, in biti izbran med tako visokim številom likovnih del je bil nedvomno velik uspeh. Še več, predsednik komisije je Kobilci sporočil, da jo je odbor imenoval za svojo članico, kar ji je prineslo pravico do razstavljanja ene slike v Salonu, ne da bi o njej razsojala žirij," je dejala Tavčarjeva, tudi avtorica monografije o slikarki z naslovom Videla sem svet in življenje.

Po besedah Tavčarjeve bo kip še naslednje rodove opozarjal na izredno, svojsko žensko in poklicno slikarko, ki je prav v Podbrezjah naslikala svojo najuspešnejšo in najprepoznavnejšo oljno sliko.

V Podbrezjah je Kobilca spoznala tudi prijateljico Roso Pfäffinger, bogato dedinjo, ki je s svojimi družinskimi člani, prav tako kot Ivana, preživljala poletja v Podbrezjah. Njuni življenjski poti sta se nadaljevali v Münchnu, kjer sta se obe izobraževali pri priznanih slikarjih, saj likovna akademija v tem času ženskam ni bila dostopna. Nekoliko pozneje ju je spet povezal Pariz, kjer sta živeli v boemski stanovanjski skupnosti.

Slavnostna govornica prireditve je spomnila, da je Kobilca danes najbolj znana slovenska slikarka. Priljubljenost njenih del je tako velika, da jih uporabljajo v oglasih, njena podoba je bila natisnjena na nekdanjih slovenskih bankovcih, tudi kavne skodelice krasi njena Kofetarica, za znamke pa so izbrali motiv Otroci v travi.

Po Ivanini poti
Ob tokratni priložnosti je nastala tudi razglednica z znamko Brezmadežne in žigom Ivane Kobilce. Podbrežani so se "ustvarjalni, neuklonljivi, samosvoji, genialni umetnici, ki pooseblja tisto, kar je najboljše v slovenskem narodu" poklonili s celovitim projektom, pri katerem je sodelovala vrsta posameznikov, med njimi tudi sorodniki slikarke.

Vse je pripravljeno tudi za ureditev Ivanine poti s spominsko-informacijskimi tablami, ki bodo opisovale kraj rojstva umetničine matere, nastanek Poletja in lokacijo bivanja Pfäffingerjeve.