Risbe, med katerimi je bila tudi ta da Vincijeva, so bile v dražbeno hišo Tajan dostavljene, da bi jih ocenil hišni strokovnjak za slike starih mojstrov, ki pa je med njimi prepoznal
Risbe, med katerimi je bila tudi ta da Vincijeva, so bile v dražbeno hišo Tajan dostavljene, da bi jih ocenil hišni strokovnjak za slike starih mojstrov, ki pa je med njimi prepoznal "izjemno risbo iz 16. stoletja". Foto: Tajan
Leonardo da Vinci
Na drugi strani risbe so umetnikove zabeležke o svetlobi in senci. Foto: Tajan

Iz dražbene hiše so sporočili, da je risba — ena od osmih da Vincijevih risb na temo mučeništva sv. Sebastjana — izjemno odkritje. V Parizu so ugotovili, da je to risbo narisal levičar, strokovnjakinja iz Metropolitanskega muzeja Carmen C. Bambach pa je že potrdila, da gre res za delo tega renesančnega umetnika. Risba je po pisanju BBC-ja ocenjena na 12,4 milijona funtov (približno 14,7 milijona evrov). Kot še navajajo, je to prvi "novi" Leonardo v zadnjih 15 letih.

Sv. Sebastjan, privezan k drevesu
Risbe, med katerimi je bila tudi ta da Vincijeva, so bile v dražbeno hišo dostavljene, da bi jih ocenil hišni strokovnjak za slike starih mojstrov Thaddee Prate. Ta je med njimi prepoznal "izjemno risbo iz 16. stoletja" in se je za drugo mnenje obrnil na Pariz. Da Vinci je narisal sv. Sebastjana, privezanega k drevesu, na drugi strani so zabeležke o svetlobi in senci. Risba je po besedah Carmen C. Bambach nastala med letoma 1482 in 1485, v obdobju, ko je da Vinci ustvarjal v Milanu.

Prototip renesančnega človeka
Leonardo da Vinci (1452-1519), italijanski slikar, kipar, arhitekt, inženir in izumitelj, se je rodil v Vinciju v Toskani kot nezakonski sin florentinskega notarja Piera da Vincija. Šolal se je pri Verocchiu. Bil je ustvarjalni genij in glavni predstavnik renesančnega univerzalnega človeka, ki združuje umetnost in znanost. Po načelu znati opazovati je proučevanje narave in eksperiment utemeljil kot izhodišče umetniškega in znanstvenega dela ter s tem pomembno vplival na duhovni razvoj zahodnega sveta v novem veku.

Med njegovimi najbolj znanimi slikarskimi deli so Madona z otrokom (okoli 1474), Sv. Hieronim (okoli 1480), Dama s hermelinom (1485), freska Zadnja večerja v samostanu Santa Maria delle Grazie v Milanu (1495-97) in Mona Liza (1503-06). Zapustil je številne znanstvene zapiske, napisane v zrcalni pisavi. Kot slikar je bil po eleganci forme in umirjeni harmoniji barv pravo nasprotje Michelangela — drugega velikega renesančnega umetnika in sodobnika.