Uroš Smolej je v uvodnih minutah proslave prebral pesem Mostovi Karla Destovnika - Kajuha. Foto: MMC RTV SLO
Uroš Smolej je v uvodnih minutah proslave prebral pesem Mostovi Karla Destovnika - Kajuha. Foto: MMC RTV SLO
Kompleks je poimenovan po zdravnici in upravnici Franji Bojc Bidovec.
Kompleks je poimenovan po zdravnici in upravnici Franji Bojc Bidovec; nanjo so se spomnili tudi na nocojšnji proslavi. Foto: MMC RTV SLO
Brez partizanskih mesmi ob taki priložnosti seveda ne gre. Foto: MMC RTV SLO

Prireditev je potekala v Kosovelovem domu Sežana, prenos pa si je bilo mogoče ogledati tudi na 1. programu TV Slovenija. Gledališko-televizijski recital so si organizatorji zamislili kot vabilo donatorjem, da prispevajo za obnovo tega spomenika kulturnozgodovinske vrednosti. Izkupiček večera je bil 41.000 evrov.

Bolnišnico Franjo, enega ključnih spomenikov, ki opozarjajo na velike preizkušnje in trpljenje slovenskega naroda med drugo svetovno vojno, so močno poškodovale poplave 18. septembra lani naraslih vod na Cerkljanskem.

Tudi simbol večno veljavnih humanističnih vrednot

Franja je začela delovati 23. decembra 1943 v težko dostopni soteski Pasice v Dolenjih Novakih pri Cerknem. Kompleks, ki je poimenovan po zdravnici in upravnici Franji Bojc Bidovec, obsega 13 barak in več pomožnih objektov. Do konca vojne se je v Franji zdravilo okoli 1.000 borcev, tudi tujcev.

Ravno zato, ker so v Franji zdravili tudi tujce in celo pripadnike sovražnih enot, pa je bolnišnica hkrati simbol zaveze zapovedim Ženevske konvencije, ki med drugim določa ravnanje z vojnimi ujetniki, in večno veljavnim humanističnim vrednotam.

Z znakom evropske dediščine
Čeprav je bila soteska med vojno dvakrat napadena, sovražnik bolnišnice ni nikoli odkril. In tudi zato je postala partizanska bolnišnica simbolni prostor odpora proti okupatorju. Spomeniku je prav pred letom dni odbor, ki deluje znotraj Evropske unije in ki vodi pobudo za prepoznavanje skupne evropske dediščine, podelil znak evropske dediščine.