Foto: Slovenski filmski center
Foto: Slovenski filmski center

Študiral je filmsko režijo na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), po koncu študija je prejel Prešernovo nagrado, ki mu jo je podelila Univerza v Ljubljani leta 1987.

Veliko je avtorjev tega področja, ki vsebine realizirajo na vrhunskih obrtniških obratih, žal malo manj tistih, ki v projekt položijo vse, kar v tistem trenutku premorejo: fizično, metafizično, duhovno… Aleš Verbič je znal pozorno izluščiti posameznikovo vlogo, prepoznati stisko in dvigniti pozitivne vzgibe. Vse to mu je uspevalo, ker je imel ponotranjeni čut za estetiko na najvišjem nivoju, tega pa je znal alkimijsko povezati s pripovedmi protagonistov.

Andraž Pöschl

V svoji karieri je med drugim režiral filme, kot so kratki televizijski film Ballet du temps: Jaz sem ples in ples je naš čas (2019), dokumentarna filma za Uredništvo dokumentarnih oddaj Televizije Slovenija Slovenec po izbiri (2019) in 2Cellos 2Obraza (2017) ter film Morana (1993). Deloval je tudi kot scenarist, dejaven pa je bil tudi na področju animacije in režije glasbenih dogodkov ter kot snemalec.

V poznih 90. letih 20. stoletja je svoje zanimanje razširil na področje novih medijev in oblikovanja ter fotografije. Med drugim se je ukvarjal tudi s karatejem in bil potapljaški inštruktor.

"Ponotranjeni čut za estetiko na najvišjem nivoju"
"Aleš Verbič je v zadnjih letih vnesel svež veter na polje produkcij in koprodukcij programskih vsebin Kulturnega in umetniškega programa," je za MMC povedal odgovorni urednik kulturnih in umetniških programov Televizije Slovenija Andraž Pöschl.

"Veliko je avtorjev tega področja, ki vsebine realizirajo na vrhunskih obrtniških obratih, žal malo manj tistih, ki v projekt položijo vse, kar v tistem trenutku premorejo: fizično, metafizično, duhovno… Aleš Verbič je znal pozorno izluščiti posameznikovo vlogo, prepoznati stisko in dvigniti pozitivne vzgibe. Vse to mu je uspevalo, ker je imel ponotranjeni čut za estetiko na najvišjem nivoju, tega pa je znal alkimijsko povezati s pripovedmi protagonistov," še navaja sogovornik.

Njegova dela so bila čisti gledalski užitek, še navaja Pöschl.

"Prepričani smo bili, da bo Aleš Verbič še naprej tvorno sodeloval pri produkcijah najzahtevnejših vsebin Kulturnega in umetniškega programa, a današnja kruta novica je pričakovanja prekrila z meglo neizgovorljivega in realnostjo nemoči. Ostajamo presunjeni, s skupnim dolgom do Aleša Verbiča, ki je zasnoval in že pregovornim zanosom pripravljal prve korake snemanja novega celovečernega igrano-dokumentarnega filma o staroverstvu na naših tleh," še dodaja odgovorni urednik.

Verbič je po koncu študija na AGRFT-ju prejel tudi Prešernovo nagrado, ki mu jo je podelila Univerza v Ljubljani leta 1987. Foto: BoBo
Verbič je po koncu študija na AGRFT-ju prejel tudi Prešernovo nagrado, ki mu jo je podelila Univerza v Ljubljani leta 1987. Foto: BoBo

Nominacije in nagrade
Leta 1989 je prejel zlato nagrado Metoda Badjura za režijo filma Nekoč je bilo (1988), prejel pa je tudi Badjurovo nagrado za vrhunske dosežke na filmskem področju.

Njegovo grozljivko oziroma triler Morana je Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev (DSFU) leta 1994 uradno predlagalo Ameriški filmski akademiji kot kandidate za oskarja v kategoriji tujejezičnih filmov.

Leta 1991 je bil na mednarodnem tekmovalnem programu festivala Court Métrage de Clermont-Ferrand njegov film Nekoč je bilo, za katerega je prispeval tudi scenarij, nominiran za najboljši film festivala. Leta 1990 si je s tem filmom prislužil tudi nominacijo za zlatega medveda za kratki film na Berlinalu.