Pisateljica in svetovna popotnica se je 12. oktobra 1889 rodila v Celju, a nikoli ni dobro obvladala slovenskega jezika. Pisala je v nemščini in šele v 60. letih so se pojavili prvi prevodi njenih potopisov. Sebe je imenovala nenavadna ženska ali bitje ženskega spola. Foto: RTV SLO
Pisateljica in svetovna popotnica se je 12. oktobra 1889 rodila v Celju, a nikoli ni dobro obvladala slovenskega jezika. Pisala je v nemščini in šele v 60. letih so se pojavili prvi prevodi njenih potopisov. Sebe je imenovala nenavadna ženska ali bitje ženskega spola. Foto: RTV SLO

V družbi, kjer so prevladovali moški, je bila Alma M. Karlin radovedna, ukaželjna in pogumna ženska, pisateljica, poliglotka in raziskovalka eksotičnih tujih svetov. Jezikov se je učila sprva v Gradcu, nato pa v Londonu in je znala celo paleto tujih jezikov, med drugimi: angleščino, francoščino, latinščino, italijanščino, norveščino, danščino, finščino, ruščino, španščino in sanskrt, za posladek pa se je na koncu učila še perzijščino. K učenju tujih jezikov pa ni pripomogla le njena vedoželjnost, ampak tudi hude bolečine v hrbtenici, ki jih je z učenjem jezika premagovala sama.
Osemletno potovanje okrog sveta
Od svoje postarane mame se je poslovila 24. novembra 1919, s seboj je imela le kovček, pisalni stroj Eriko in skromno premoženje. Tako se je začelo njeno osem let trajajoče, naporno študijsko potovanje okrog sveta, so zapisali v muzeju. V prvem delu potovanja je obiskala del južne, srednjo in del severne Amerike, se ustavila na Havajih in na Japonskem, nato pa preko Kitajske, Tajvana in Hongkonga odpotovala v Avstralijo in na Novo Zelandijo. Po štirih letih odrekanja, nevarnosti in naporov je bila šele na polovici poti, čakal pa jo je še najtežji del. Najprej se je ustavila na Fidžiju, obiskala Novo Kaledonijo, Nove Hebride, Salamonove otoke, Novo Gvinejo in preko Celebesa, Sumatre prispela na Indijsko podcelino. Iz Singapurja je preko današnje Tajske in Mjanmara odpotovala v Kalkuto. Ogledala si je Benares, Agro, New Delhi, Lahore in sredi leta 1927 prispela v Karači, od koder se je koncem istega leta vrnila domov v Celje.
Osamljenost in tipkalni stroj večna spremljevalca
Alma M. Karlin je tako prepotovala skoraj ves svet in bila prva novinarka, ki se je na svojih potovanjih preživljala sama. Leta 1928 je končala potepanje po svetu in od takrat napisala tri potopisne knjige, ki so izšle v nakladi 80.000 izvodov, predlagana pa je bila tudi za Nobelovo nagrado.
Več o njenem življenju, popotovanju in osamljenosti, ki jo je ves čas spremljala, zraven njene ERIKE (tipkalnega stroja), bo v okviru razstave Slovenke v dobi moderne predstavil mag. Vladimir Šlibar iz Pokrajinskega muzeja Celje danes ob 18. uri v Viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Tivoliju.
Igrani dokumentarni film z naslovom Alma M. Karlin: Samotno potovanje, ki si ga lahko ogledate v našem videu arhivu, je nastal leta 2009, ob 120-letnici njenega rojstva. Karlinovo je upodobila igralka Veronika Drolc, film pa je režirala Marta Frelih.
Drugi ob-razstavni dogodki
V sklopu dogodkov ob razstavi muzej prireja še predavanje o Josipini Urbančič Turnograjski (sobota, 3. 12. ob 17.uri), pogovor o knjigi Antologija slovenskih pesnic, ki je izšla pri Založbi Tuma (četrtek, 8. 12. ob 18. uri) in pogovor o vlogi žensk na področju filma (četrtek, 15. 12. ob 18. uri).