Poudarka na posebnem pomenu prekmurščine, kar so predlagali v SD-ju, ne bo. Foto: SOJ RTV SLO/RTV Slovenija
Poudarka na posebnem pomenu prekmurščine, kar so predlagali v SD-ju, ne bo. Foto: SOJ RTV SLO/RTV Slovenija

Ovržen je bil tako tudi predlog Dejana Židana iz SD-ja, da bi v resoluciji poudarili pomen prekmurščine. V uvodu je sicer državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ifigenija Fridl Jarc spomnila, da je to že tretja resolucija od osamosvojitve Slovenije. Snovati so jo začeli že leta 2017, januarja letos pa je šla v medresorsko usklajevanje.

Strategija po njenih besedah zagotavlja tako stroki kot politiki trdno podlago na področju jezikovne politike, njena "najsplošnejša vrednost pa je zagotovitev kakovostnega jezikoslovnega življenja za vse", je poudarila. Dodala je še, da resolucija prihaja v času pred predsedovanjem Svetu EU-ja, kar po njenem mnenju pomeni lepo priložnost za opolnomočenje in promocijo slovenščine tudi v Evropi.

Poslanci in poslanke so pozdravili strategijo. Po besedah predsednice Violete Tomić (Levica) se tokrat vsi člani odbora strinjajo, da je resolucija potrebna, kar je sicer redkost. Je pa bila predsednica odbora zelo kritična, ker so bila sprejeta le dopolnila, ki so jih predlagali koalicijski poslanci, medtem ko so predlogi opozicije ostali brez podpore. Ob tem je opozorila, da so bili zelo vsebinski in vezani na znakovni jezik ter predloge, ki jih je podalo združenje tolmačev; ti med drugim nimajo urejenega statusa, ki ga bodo potrebovali za čas predsedovanje Svetu EU-ja, je povedala.

SD predlagal omembo prekmurščine

"S posebno prošnjo" je na sejo odbora prišel Židan (SD), ki je uradno nadomeščal poslanskega kolega Matjaža Nemca. Njegov predlog oz. predlog SD-ja se je glasil, da bi se v resoluciji omenil tudi prekmurski jezik – kot nekdanji slovenski književni jezik in zdajšnji nadnarečni, pokrajinski jezik ter da bi se zagotovilo tudi sofinaciranje za ohranjanje in promocijo prekmurščine.

Za mnenje je Samo Bevk (SD) na seji povprašal prisotnega predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Kozmo Ahačiča, ki se je na načelni ravni strinjal s pomembnostjo prekmurskega jezika, sicer pa je pozdravil tudi samo resolucijo. Po njegovih besedah je "to vesel dogodek za vse, ki se ukvarjajo s slovenščino". Izrazil je le bojazen, da ne bo ustrezno finančno pokrita, zaradi česar ne bi dosegla želenega učinka.

Manšetni gumbi s črnim panterjem dvigajo prah

Bandelli o manšetnih gumbih s panterjem

V razpravi so se poslanci dotaknili različnih tem, povezanih s strategijo, kot tudi političnih. Marko Bandelli (SAB) se je strinjal, da je strategija pomemben strateški dokument za Slovence in za širši svet. Se je pa vprašal, "kakšno sporočilo bomo dali Evropi, ko bomo v času predsedovanja Svetu EU-ja kot darila podarjali manšetne gumbe s črnim panterjem". Ignacija Fridl Jarc mu je odgovorila, da na ministrstvu skrbno izbirajo simbolna darila in da se bo Slovenija predstavila tudi s slovenskimi umetniki in različnimi dejavnostmi, in ne le z darili.

Primož Siter (Levica), ki je prepričan, da je slovenski jezik skozi zgodovino izkazal svojo borbenost, pozdravlja namero o strategiji. Po njegovem mnenju je "glavni križ privezan na geografsko majhno območje". Slovenščina ni majhen jezik v svojem izrazu, je pa po številu govorcev, zato se mora na svetovni ravni boriti za pozornost. V resoluciji ga je zmotilo nekaj poudarkov, med njimi, da se omenja konkurenčnost, ki da ni termin za jezik, in da se premalo poudarka daje narečjem. Skrbi ga tudi operativni del strategije, da ne bo ostala le "seznam želja".

Slovenščina na piedestalu EU-ja

Janez Moškrič (SDS) je spomnil, da je slovenščina eden od 24 uradnih jezikov v EU-ju, s čimer se je po njegovih besedah dvignila na piedestal, Tadeja Šuštar (NSi) pa je izrazila veselje, da so se sredstva za resolucijo močno povečala od prejšnjih.

Mojca Škrinjar (SDS) je izrazila upanje, da bo resolucija vplivala tudi na manj srbizmov in germanizmov v slovenskem prostoru. Da je v Sloveniji prisotna prevelika raba tujih jezikov v Sloveniji, je poudarila tudi Violeta Tomič. Mnenju se je pridružila tudi Ignacija Fridl Jarc. Kot je pojasnila, je težava tudi v zakonu o javni rabi slovenščine, saj so večkrat naleteli na argument inšpektorata, da gre denimo pri uporabi tehničnih naprav ali aplikacij in navodil v tujih jezikih za zasebno, in ne javno rabo teh naprav oz. aplikacij.

Pred sejo je nekaj poslancev predlagalo, da se seja prekine in se nadaljuje, ko bi po besedah predsednice odbora za kulturo Violete Tomić zagotovili drugačno strukturo poslancev, saj nepovezani poslanci ne smejo sodelovati na sejah delovnih teles DZ-ja. Predlog ni bil sprejet.