Nemce in Avstrijce je Piotr Cywinski pozval, naj mu izročijo kakršno koli gradivo, ki bi osvetlilo osebje taborišča v času vojne. Zaželeni so "dokumenti, fotografije, osebna pisma, dnevniki ali drugo gradivo", povezano z osebjem nekdanjega taborišča.

Ob pozivu je direktor muzeja dodal, da bodo zagotovili anonimnost vsakomur, ki želi podpreti njihova prizadevanja "za boljše razumevanje vpliva populističnih mehanizmov sovraštva do ljudi".

Za čim boljše razumevanje zgodovine
Doslej so informacije o podobi taborišča, ki je postalo trajen simbol holokavsta, črpali iz ustnih pričevanj nekdanjih zapornikov, ohranjene dokumentacije in povojnih sodnih procesov. Gradivo, ki ga ima muzej v lasti, pa po direktorjevih besedah "ne zadošča za popolno razumevanje največje tragedije v zgodovini Evrope".

Ruševine plinskih celic, krematorijev in vojašnic na tem območju pričajo o nacistični Nemčiji, ki je v taborišču, zgrajenem leta 1940 v kraju Oswiecim na jugu takrat okupirane Poljske, ubila približno 1,1 milijona ljudi, večinoma Judov. Med žrtvami je bilo po ocenah 232.000 otrok.