Svojo gledališko pot je Drolčeva začela z vlogami večinoma vedrih in pozitivnih mladenk, že v tržaškem in potem v ljubljanskem obdobju pa je prešla k izrazito karakternim vlogam, tako iz klasičnega in sodobnega dramskega repertoarja kakor iz komedij in grotesk. Prejela je številne nagrade: Prešernovo (1964), Severjevo (1977), tri Borštnikove (1980, 1982, 1997), Borštnikov prstan (1983), srebrni častni znak svobode RS (1996) in zdaj še najvišjo - veliko Prešernovo. Foto:
Svojo gledališko pot je Drolčeva začela z vlogami večinoma vedrih in pozitivnih mladenk, že v tržaškem in potem v ljubljanskem obdobju pa je prešla k izrazito karakternim vlogam, tako iz klasičnega in sodobnega dramskega repertoarja kakor iz komedij in grotesk. Prejela je številne nagrade: Prešernovo (1964), Severjevo (1977), tri Borštnikove (1980, 1982, 1997), Borštnikov prstan (1983), srebrni častni znak svobode RS (1996) in zdaj še najvišjo - veliko Prešernovo. Foto:
Jeraj je dobitnik številnih nagrad in priznanj, med drugim je leta 1972 prejel nagrado zlata ptica, leta 1985 nagrado Prešernovega sklada, leta 1991 Jakopičevo nagrado in lani nagrado Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU). Uveljavil se je na skoraj vseh področjih likovne umetnosti: v slikarstvu, risbi, karikaturi, grafiki, fotografiji, gledališki scenografiji in filmu, njegova praksa pa je trdno osnovana na teoretski, kritiški in pedagoški misli. Foto: MMC RTV SLO
Prešernov nagrajenec Zmago Jeraj
Prešernova nagrajenka Štefka Drolc

Nagrade Prešernovega sklada so prejeli sopranistka Sabina Cvilak Damjanovič za upodobitev Michaele in več opernih vlog ter dve interpretaciji, skladatelj Nenad Firšt za več avtorskih skladb, igralec Marko Mandič za vloge v zadnjih dveh letih, kipar Tobias Putrih za umetniške dosežke, predstavljene v slovenskem paviljonu na 52. beneškem bienalu, in za pregledno razstavo 1999–2007 z naslovom Quasi Random v New Yorku, pisatelj Goran Vojnovič za roman Čefurji raus! ter scenarist in režiser Miran Zupanič za celovečerni dokumentarni film Otroci s Petrička.

Več o podelitvi Prešernovih nagrad si preberite tukaj.
Video: Predstavitve vseh nagrajencev


Vloge, ustvarjene s srcem in predanostjo
V obrazložitvi Prešernove nagrade igralki Štefki Drolc je strokovna komisija zapisala, da jo uvrščamo v antologijo največjih slovenskih igralcev in igralk dvajsetega stoletja in zagotovo tudi v prvo desetletje enaindvajsetega stoletja.

"Njena nezamenljiva prisotnost odseva natančno izrisan portret igralke – komedijantke – v obvladovanju miselnega in emotivnega, notranje silovitega ohranjanja igralske izpovednosti s pretanjenim občutkom za osebno individualnost. V njeni igralski umetnosti se vselej znova prepletajo lepota in poetičnost, krhkost in strogost, značajskost in sodobnost, tišina in krik in smeh, čustvo in razum. Njena ponotranjena igra je mojstrsko upodobljena v številnih kreacijah gledaliških in radijskih uprizoritev tragedij, dram, komedij, poetičnih iger, v groteskah, v psiholoških in karakternih igrah …; prepričljivo nam govori s filmskega platna in televizijskih zaslonov."

Igralka, ki je decembra 2008 dopolnila 85 let, je svoj življenjski sen začela uresničevati kot dekle najprej v dijaškem, nato v ljubiteljskem gledališču, pozneje pa je stala na domala vseh slovenskih gledaliških odrih. Med letoma 1945 in 1947 je bila članica mariborske Drame, v sezoni 1947/48 je delala pri Triglav filmu v Ljubljani, med letoma 1948 in 1959 igrala v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, leta 1960 pa je prišla v vrste SNG Drama Ljubljana. Pogosto je sodelovala tudi pri Odru 57 in drugih eksperimentalnih gledališčih. Po letu 1982 je začela poučevati na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Likovne zgodbe našega življenja
Akademski slikar Zmago Jeraj, ki s svojim obsežnim opusom povezuje pet desetletij, je ena izmed ključnih osebnosti slovenske likovne umetnosti druge polovice 20. stoletja.

"Njegovo ustvarjanje je bilo vedno odprto za najrazličnejše pobude in zazrto v svetovno tvornost, iz katere ni samo sprejemal, temveč jo tudi soustvarja. Akademsko šolanje in poznejše izpopolnjevanje nista bila vezana samo na slovensko sredino in tako je že kmalu izoblikoval izrazit avtorski slog. V zgodnjih portretih in urbanih ter krajinskih prizorih je v vseh likovnih tehnikah suvereno prepletal figuralni in abstraktni izraz čistih barvnih polj. Ob teh delih so v poznih sedemdesetih letih začele nastajati Risbe kar tako, oblikovane kot osebne interpretacije preprostih motivov. Izkušnje obeh zanimanj, preučevanja čistih, neasociativnih likovnih elementov in pripovednosti je Jeraj v naslednjih letih združil v seriji slik brez naslova, ki jih dela še danes. "

Zmago Jeraj se je rodil 9. novembra leta 1937 v Ljubljani. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in nato v Beogradu, kjer je leta 1960 diplomiral pri profesorju Zoranu Petroviću. Na ljubljanski likovni akademiji je končal še slikarsko specialko pri profesorju Gabrijelu Stupici. Leta 1969 se je v Londonu izpopolnjeval v grafiki, leta 1971 pa je v tedanji Sovjetski zvezi proučeval starorusko slikarstvo. Od leta 1970 je bil likovni pedagog na Pedagoški gimnaziji v Mariboru, v letih 1996-2007 pa je poučeval na na Ljubljanski likovni akademiji, od leta 2003 kot izredni profesor. Sodeloval je na številnih slikarskih kolonijah doma in v tujini.

L. Š.

Prešernov nagrajenec Zmago Jeraj
Prešernova nagrajenka Štefka Drolc