Drugo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 28 glasov Ocenite to novico!
Metka Krašovec, Aleš Berger
Nagrade bodo dobitnikoma Prešernovih nagrad Metki krašovec in Alešu Bergerju ter dobitnikom nagrad Prešernovega sklada podelili 7. februarja na predvečer slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dne. Foto: BoBo
Upravni odbor Prešernovega sklada
Upravni odbor Prešernovega sklada od konca septembra zaseda v novi postavi, ki ji predseduje režiser in pisatelj Vinko Möderndorfer. Podpredsednica odbora je dramska in filmska igralka Milena Zupančič, sicer pa odbor šteje še 13 članov z različnih področij kulture. Foto: MMC / Miloš Ojdanić
Metka Krašovec
Ena najplodovitejših slovenskih slikark Metka Krašovec nepretrgoma ustvarja že štiri desetletja. Ena osrednjih figur slovenskega slikarstva zase pravi, da je na neki način samohodka. Foto: BoBo
Aleš Berger
Prevajalcu izjemnega opusa Alešu Bergerju gredo pomembne zasluge, da v slovenščini lahko prebiramo marsikatera francoska in španska dela. Foto: BoBo
Tone Peršak
Minister za kulturo Tone Peršak je ob današnji naznanitvi nagrad pohvalil delo novega upravnega odbora, ki je v zelo kratkem času oblikovalo strokovne komisije, na podlagi presoje katerih je bil izoblikovan predlog za letošnje nagrajence. Foto: MMC / Miloš Ojdanić
       Delujem kot motnja. Jaz sem bila vedno motnja, ampak to je moja usoda. Jaz ne morem biti drugačna.       
 Metka Krašovec
Metka Krašovec, Semiramidini vrtovi, 2003, akril na platnu, 115 X 135 cm, umetniška zbirka Nove Ljubljanske banne d.d. Ljubljana
Metka Krašovec, Semiramidini vrtovi, 2003, akril na platnu, 115 X 135 cm, umetniška zbirka Nove Ljubljanske banke, d. d., Ljubljana. Foto: Moderna galerija
Aleš Berger
Berger bo Prešernovo nagrado prejel za življenjski prevajalski opus. Kot piše v utemeljitvi, je njegov opus impozantno avtorsko delo: "Prevajalsko umetnost, ki se še zdaj včasih otepa bremena anonimnosti, je povzdignil na raven javne ustvarjalne geste, posebej z nekaterimi najzahtevnejšimi prevodi, ki jih zmore le avtentičen jezikovni umetnik". Foto: BoBo
Boštjan Gombač
Za skladateljsko in koncertno dejavnost je nagrajen skladatelj, akademsko izobraženi klarinetist in multinštrumentalist Boštjan Gombač. Foto: Jernej Lasič
       "Pravijo, da je v vsakem prevajalcu potuhnjen in nerealiziran pisatelj. Mogoče se je skrival tudi v meni. Ne rečem, da sem zdaj pisatelj. Še zmeraj sem bolj prevajalec. Nekoč me je prijelo, da bi skušal stvari formulirati še na kakšen drug način, in sem se opogumil. Najprej sem svoje pisanje pokazal kakšnemu prijatelju ali ga kam poslal, potem pa sem dobil spodbudo, da sem nekaj naredil       
 Aleš Berger
Prešernova proslava
Zadnjih nekaj let so prejemnike Prešernovih nagrad razglasili na podelitvi, dan pred državnim kulturnim praznikom. Za letos so na skladu napovedali, da bodo nagrajenci znani v tem tednu. Foto: BoBo
Neda R. Bric
Avtorica proslave in podelitve nagrad bo režiserka Neda R. Bric. Proslavo je naslovila po Prešernovem verzu Pevcu zmeraj sreča laže. Foto: MMC / Miloš Ojdanić
Arhitektura Krušec
Arhitekturni biro Krušec bo nagrado sklada prejel za arhitekturna dela minulih dveh let, za upravno stavbo in VIP paviljon Nogometne zveze Slovenije (2016), hišo na Golem (2015, na fotografiji) in prenovo Linhartove dvorane Cankarjevega doma (2014). Ob razglasitvah so člani upravnega odbora vsem nagrajencem čestitali. Foto: Arhitektura Krušec
Mojca Kumerdej
Mojca Kumerdej v romanu Kronosova žetev tematizira dogajanje v notranjeavstrijskih deželah ob koncu 16. stoletja, ko je boj za prevlado med protestantskimi deželnimi stanovi in katoliško habsburško monarhijo dosegel vrhunec. Foto: Beletrina
Tomaž Lavrič
Tomaž Lavrič, stripar, karikaturist, ilustrator, prihaja iz tako imenovane Štandekerjeve šole, je eden tistih avtorjev, ki jih je pokojni Ivo Štandeker sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja zbral v uredništvu Mladine in jim ponudil tako rekoč neomejen ustvarjalni prostor. In od takrat naprej je Lavrič nepogrešljivi del sleherne številke revije Mladina. Foto: BoBo

Prešernova nagrajenca sta Metka Krašovec in Aleš Berger

Peršak tudi o osnutku predloga zakona o Prešernovi nagradi
17. januar 2017 ob 14:10,
zadnji poseg: 17. januar 2017 ob 14:19
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA


Veliki Prešernovi nagradi za življenjski opus prejmeta letos akademska slikarka Metka Krašovec in prevajalec Aleš Berger. Najvišje državno kulturno priznanje bodo lavreatoma tradicionalno podelili na slovesnosti na predvečer kulturnega praznika.

Slab mesec dni pred letošnjim kulturnim praznikom so znani tudi dobitniki nagrad Prešernovega sklada. To so skladateljica Nina Šenk, ki je nagrajena za skladateljsko delo v zadnjih dveh letih, klarinetist, multiinštrumentalist in skladatelj Boštjan Gombač, ki prejme priznanje za izjemen prispevek v preseganju meja med zvrstmi glasbe za koncertni cikel z Big bandom RTV Slovenija in Koncertni atelje. Pisateljica Mojca Kumerdej je nagrajena za roman Kronosova žetev, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar za glasbeno-scenski opus zadnjih dveh let, še posebej za uglasbitev Shakespearovih sonetov, Tomaž Lavrič za stripovske objave minulih dveh let in izid trilogije Lomm in Tolpa mladega Ješue, arhitekti Lena Krušec, Tomaž Krušec in Vid Kurinčič pa za arhitekturna dela zadnjih dveh let.

Upravni odbor Prešernovega sklada je letos prekinil tradicijo zadnjih let, ko smo o nagrajencih izvedeli na sami Prešernovi proslavi, ki jo prirejajo 7. februarja, ter javnost o njih obvestil nekaj manj kot mesec pred dogodkom.

Metka Krašovec, nepogrešljiva sestavina mozaika slovenske likovne umetnosti
Akademska slikarka in grafičarka Metka Krašovec prejme nagrado za izjemen in prepoznaven slikarski opus, ki je hkrati z njenim grafičnim in risarskim opusom "nepogrešljiva sestavina mozaika slovenske likovne umetnosti". "Je neusahljivo ustvarjalna umetnica, najpomembnejša slovenska sodobna umetnica, ki ji je slovenska likovna kritika namenila zgodovinsko mesto takoj za Ivano Kobilico," so zapisali v utemeljitvi. Je tudi ena redkih slovenskih likovnih umetnikov, ki je z besedilom, ki ima naslov Ogledalo, čas, našemu prostoru dala eno redkih, čudovitih besedil umetniške samorefleksije, je v utemeljitvi nagrade zapisala umetnostna zgodovinarka Breda Škrjanec.

Ustvarjalka se je rodila leta 1941 v Ljubljani. Diplomirala je leta 1964 na ljubljanski likovni akademiji iz slikarstva pri Gabrielu Stupici, pri katerem je opravila tudi slikarsko specialko, leta 1970 pa še specialko za grafiko pri profesorju Riku Debenjaku. Izpopolnjevala se je v ZDA in Veliki Britaniji. Leta 1977 je postala docentka na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, nato izredna profesorica, od leta 1991 do upokojitve 2008 pa je bila redna profesorica za slikarstvo in risanje. Samostojno je začela razstavljati leta 1968. Od leta 2015 je članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

V zadnjih letih vstopa v dialog s poezijo; s svojimi risbami in akvareli dopolnjuje verze pesnikov, kot je Emily Dickinson (v umetniški knjigi Nox portentis gravida) ali pa poezijo Cirila Zlobca (pesniška zbirka Ljubezen - čudež duše).

Za svoje delo je Metka Krašovec prejela številne nagrade doma in na tujem. Kot je leta 2012 dejala ob retrospektivi, ki so ji jo ob 70-letnici postavili v Moderni galeriji, jo je vedno zanimala lepota, lepota kot nekaj, kar je po eni strani nedosegljivo. Lepota kot nekaj, s čimer bi lahko operirala, ne da bi jo to odvedlo v sladkobnost ali v kič, pa ji je vedno predstavljala velik izziv. "Čeprav, če pogledamo slike, je bilo tudi veliko temnih obdobij, ker vse, kar slikam, je iz mojega življenja," poudarja umetnica. Razstava ob slikarkini 70-letnici je zajela vsa glavna slogovna in vsebinska poglavja, ki jih je prehodila od začetka ustvarjalne kariere. V zadnjem času se slikarka, ki je pred leti o sebi dejala, da je na nek inačin samohodka, posveča predvsem delom na papirju, ob tem še vedno tudi slika, čeprav bolj počasi. Pred leti je lavreatka o sebi še dejala: "Delujem kot motnja. Jaz sem bila vedno motnja, ampak to je moja usoda. Jaz ne morem biti drugačna."

Aleš Berger, prevajalec ključnih avtorjev univerzalne književnosti
Prevajalec, kritik in dolgoletni urednik Aleš Berger je s svojo raznovrstno jezikovno dejavnostjo in s celostnim pogledom na jezik neprecenljivo obogatil slovenski umetnostni in kulturni prostor. Njegov prevajalski opus je impozantno avtorsko delo. Prevajalsko umetnost, ki se še zdaj včasih otepa bremena anonimnosti, je povzdignil na raven javne ustvarjalne geste, posebej z nekaterimi najzahtevnejšimi prevodi, ki jih zmore le avtentičen jezikovni umetnik. Slovenskim bralcem je ponudil premišljene, briljantno izbrušene in duhovite prevode cele vrste ključnih avtorjev univerzalne književnosti, je v obrazložitvi nagrade zapisal prevajalec Primož Vitez.

Berger, ki je lani dopolnil 70 let, je diplomiral iz primerjalne književnosti in francoščine leta 1970 na ljubljanski filozofski fakulteti. Deloval je kot novinar v kulturni redakciji ljubljanskega radia, od leta 1978 pa kot urednik za prevodno književnost pri založbi Mladinska knjiga, kjer je bedel nad znamenito knjižno zbirko Kondor in ustanovil zbirko Klasiki Kondorja. Po triletni prekinitvi je obudil zbirko svetovne poezije Lirika in za svoje delo leta 2008 prejel Schwentnerjevo nagrado.

V svoji dolgi karieri je ustvaril obsežen prevajalski opus in prav njemu se moramo zahvaliti, da so v slovenščini dostopna marsikatera francoska in španska dela. V poznih petdesetih letih je začel tudi sam pisati leposlovje. Najprej je leta 2004 izdal zbirko kratkih zgodb Zagatne zgodbe, ki jim je leta 2006 sledila drama Zmenki. Za otroke je napisal dramo Noji nad Triglavom (2006) in izdal zbirko pesmi Nono z Bleda (2010). "Pravijo, da je v vsakem prevajalcu potuhnjen in nerealiziran pisatelj. Mogoče se je skrival tudi v meni. Ne rečem, da sem zdaj pisatelj. Še zmeraj sem bolj prevajalec. Nekoč me je prijelo, da bi skušal stvari formulirati še na kakšen drug način, in sem se opogumil. Najprej sem svoje pisanje pokazal kakšnemu prijatelju ali ga kam poslal, potem pa sem dobil spodbudo, da sem nekaj naredil," je ob lanskem jubileju o prehojeni poti razmišljal Berger Njegovo zadnje delo so Povzetki.

Berger je bil za svoje delo nagrajen, med drugim za prevod Queneaujevih Vaj v slogu, ki mu je leta 1983 prinesel Sovretovo nagrado, leta 1987 je za prevod Maldororjevih spevov, ki jih podpisuje Isidore Ducasse Lautreamont, prejel nagrado Prešernovega sklada. Posvečal se je tudi gledališki kritiki, svoja razmišljanja in spomine pa strnjeval v eseje. Leta 1998 je bil za svoje esejistično delo, za zbirko Krokiji in beležke, nagrajen z Rožančevo nagrado. Leta 2011 je izšla knjiga spominov oziroma esejev o kulturi Omara v kleti. Še vedno deluje kot prevajalec, trenutno zgolj iz francoščine.

Nina Šenk, neutrudna iskateljica svojega glasbenega izraza
Trije nagrajenci prihajajo letos z glasbenega področja. Nina Šenk, ki spada med najvidnejše in najpomembnejše slovenske skladatelje mlajše generacije, prejme nagrado Prešernovega sklada za skladateljsko delo v minulih dveh letih. Njeno ustvarjanje odlikuje prepoznaven in prepričljiv slog komponiranja, ki je rezultat trdega dela in neutrudnega iskanja svojega glasbenega izraza. "Je umetnica, katere izjemen ustvarjalni dar je našel najmočnejši izraz v skladanju sodobne glasbe. Pri komponiranju sledi navidez preprostim načelom. Biti vztrajen v samem procesu dela in iskren do samega sebe," je v utemeljitvi nagrade zapisal koncertni mojster Janez Podlesek.

Boštjan Gombač, vsestranski virtuoz
Za skladateljsko in koncertno dejavnost je nagrajen skladatelj, akademsko izobraženi klarinetist in multinštrumentalist Boštjan Gombač. Glasbenik je v omenjenem obdobju "suvereno in z vso svežino globoko zaznamoval slovensko glasbeno tvornost". Kot skladatelj in multiinstrumentalist je nastopil na koncertih z Big bandom RTV Slovenija, relevantno pa je deloval tudi na področju oživljanja slovenske narodne pesmi. Njegove priredbe (v sodelovanju s harmonikarjem Janezom Dovčem) vpeljujejo v slovensko narodno pesem elemente džeza, bluesa, sodobne plesne ritme, je v utemeljitvi zapisal Žarko Prinčič.

Svojevrsten in skrben preučevalec otroške in odrasle duše
Skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar je nagrajen za glasbeno-scenski opus, ki je razvejan, bogat in unikaten. Njegovo izčiščeno in načelno razumevanje glasbe v umetnosti - tako v gledališču kot na filmu - mu narekuje samosvojo izraznost, nenehno izpraševanje in odprt, komunikativen pristop do različnih umetniških žanrov. Kot vsestranski glasbenik je neizčrpen, nenehno v pogonu in raziskovanju. "Smrekar je svojevrsten in skrben preučevalec otroške in odrasle duše, ki skozi glasbo išče nevidne poti do njihovih podzavestnih (arhetipskih) leg, čustvenih votlin in z razumom shranjenih spominov," je navedla dramaturginja Zala Dobovšek.

Mojca Kumerdej, skozi prizmo preteklosti do pravzrokov za današnje stanje
Mojca Kumerdej svoj kiritško odlično sprejeti roman Kronosova žetev postavlja ob prelom razburkanega 17. stoletja, ki je bil čas turških vpadov, kuge, vrenja množic, in ob hkratnih pripravah na protireformacijo, zažiganje knjig in izgon teh, ki niso pokleknili. Pisan je v delno starinsko patiniranem jeziku, polnem metaforike in podob, ki so polne poproščene teologije. To mu daje izrazito jezikovno barvitost in stilsko razgibanost. "Kumerdejeva piše o preteklosti, da bi pokazala na današnje stanje in poiskala pravzroke zanj, za naš hlapčevski odnos in upogljivost," je v obrazložitvi zapisal Matej Bogataj.

Tomaž Lavrič, mojster slovenskega stripa
V ustvarjanju Tomaža Lavriča po presoji upravnega odbora sklada v zadnjih dveh letih še posebej izstopata njegova stripa Lomm in Tolpa mladega Ješue ter razstavi v Cankarjevem domu in Pritličju. Risar stripov in karikaturist Iztok Sitar je v utemeljitvi nagrade opomnil, da je Lavrič izjemen risar, ki se ponaša z odličnim poznavanjem človeške anatomije in pretanjenim čutom za plastično ponazoritev človeškega telesa. To je po njegovih besedah posebej razvidno v stripu Lomm. Po Sitarjevi presoji Lavričevo delo po vsebinski in likovni plati sodi v sam vrh slovenskega stripa.

Arhitekti z občutljivim odnosom do preteklosti in slovenske tradicije
Arhitekti Arhitekture Krušec prejmejo nagrado za svoje stvaritve na Brdu: upravno stavbo ter VIP paviljon Nogometne zveze Slovenije, za individualno hišo na Golem in za obnovo Linhartove dvorane v Cankarjevem domu. Zavidljivi opus razmeroma mlade skupine arhitektov zaznamuje izjemno občutljiv odnos do preteklosti in slovenske tradicije, obenem pa tudi do naravnega in grajenega okolja. Njihove stavbe so materialno skromen, a vedno asociativno bogat arhitekturni zapis. Arhitektura skupine Krušec je po besedah arhitekta Aleša Vodopivca "svojevrstna, z gradnjo izražena interpretacija mest in pokrajin, kulture in našega časa".

Najvišja državna priznanja na področju umetnosti
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Prve podeljujejo ustvarjalcem, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali življenjskim opusom trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico.

Odbor "v čast in slavo slovenske umetnosti"
Upravni odbor Prešernovega sklada od konca septembra zaseda v novi postavi, ki ji predseduje režiser in pisatelj Vinko Möderndorfer. Podpredsednica odbora je dramska in filmska igralka Milena Zupančič, sicer pa odbor šteje še 13 članov z različnih področij kulture. Minister za kulturo Tone Peršak je ob današnji naznanitvi nagrad pohvalil delo novega upravnega odbora, ki je v zelo kratkem času oblikoval strokovne komisije, na podlagi presoje katerih je bil izoblikovan predlog za letošnje nagrajence.

Möderndorfer je poimensko predstavil vse člane novega upravnega odbora, ki bodo "delovali v čast in slavo slovenske umetnosti". Dodal je, da so člane strokovnih komisij za nagrade izbrali že zelo hitro in sredi novembra prejeli njihove predloge. Prošnja odbora je bila zgolj, da vsaka od štirih komisij pošlje po dva predloga za nagrade, ker so si v odboru želeli, da bi na koncu po večini obveljala volja strokovnih komisij, je pojasnil predsednik.


Po lanskem razburjenju okrog proslave letos
Pevcu zmeraj sreča laže
Prešernove nagrade bodo že tradicionalno podelili 7. februarja na predvečer slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dne. Po slovenskem pesniku Francetu Prešernu so poimenovana tudi največja slovenska priznanja v umetnosti. Avtorica proslave in podelitve nagrad bo režiserka Neda R. Bric. Proslavo je naslovila po Prešernovem verzu Pevcu zmeraj sreča laže.

Möderndorfer je povedal, da so Nedo R. Bric izbrali kot zelo inovativno režiserko, ki uporablja različne odrske govorice, tudi video in film, in se resno ukvarja z režiranjem proslav in prireditev. Lani je bilo okoli proslave nemalo polemik zaradi koncepta, ki ga je izbral režiser Mare Bulc. Möderndorfer je v imenu upravnega odbora povedal, da ustvarjalci ne smejo pozabiti, čemu predstava služi, hkrati pa podpirajo idejo, da je proslava, sploh v času, ki ga živimo, tudi kritična do družbe.

VIDEO
Letos Prešernovi nagrajenci znani že v januarju
M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Otman
# 17.01.2017 ob 15:01
Zasluženo!
alipatudi
# 17.01.2017 ob 16:22
Čestitke nagrajencema, po mojem skromnem mnenju odlična izbira.
conchita
# 17.01.2017 ob 15:52
Ne se bat, beno. Če bo šlo tako naprej, jo bojo prej al slej dobili Modrijani.
(Da ne bo nesporazuma: Berger in Krašovčeva si nagrado vsekakor zaslužita.)
TeksViler
# 17.01.2017 ob 20:32
@totijosipborz
Preden sem napisal prejšnji odgovor, sem šel za vsak slučaj preverit, če bi bila v letošnjih komisijah lahko kakšna anomalija, na katero opozarjaš. Ne vem, o čem govoriš.

Anomalije so bile doslej samo takrat, kadar je politični UO povozil mnenja komisij in delil nagrade kar nekam.
magnapurga
# 17.01.2017 ob 21:34
@totijosipborz - ti obtožuješ, ti bi moral dokazovati vzročnoposledično povezavo.
Balaž
# 17.01.2017 ob 19:47
Prešernova nagrada se podeli za izjemnost, ne za popularnost - zato Avseniki nagrade ne bodo dobili nikoli.
DamnDyD
# 18.01.2017 ob 02:22
Tomaž Lavrič si zasluži nagrado za življenjsko delo. Zasluženo!
ajvard
# 17.01.2017 ob 20:59
nista ravno moja favorita.. po osebnem dojemanju umetnosti bi dal prednost komu drugemu.
vsekakor pa si nagrado zaslužita. ker moj okus pač ni objektivno merilo.

čestitke vsem nagrajencem. in ustvarjalcem nasploh.
TeksViler
# 17.01.2017 ob 18:34
@totijosipborz
Kar si napisal, nima čisto nobene zveze z resničnostjo. Ne upravni odbor PS ne komisije niso niti od daleč sestavljene po kakšnem podobnem ključu. Za začetek: ne v upravnem odboru ne v komisiji ni kakšnih bivših nagrajencev, ampak samo zunanji strokovnjaki.
minnaema
# 17.01.2017 ob 17:10
Čestitke, čestitke nagrajencem, pa bi jih večkrat morali predstaviti tudi po televiziji
ne samo ZDAJ ob nagradah-pohvale ponazarjajo in dajejo tudi gorozanski nagon k še bolj ustvarjalnem
delu !
pok vejice
# 17.01.2017 ob 16:51
Čestitke nagrajencem, posebej Metki Krašovec! Polno ustvarjalno še naprej.
mend055
# 18.01.2017 ob 07:27
Balaž pravi: Prešernova nagrada se podeli za izjemnost, ne za popularnost - zato Avseniki nagrade ne bodo dobili nikoli.

A vseeno, če se priključim...: Avsenikova Golica je IZJEMNOST, pa še kup drugih skladb, poleg omenjenega pa so še popularne. Zakaj bi to bilo slabšalno/pejorativno sprejeto?
Namreč, ves njegov in ansamblov in bratov opus je IZJEMEN, njihova glasba pa ni konfekcija...
To je postala kasneje s pojavom množice posnemovalcev.

Zato v razmislek: zakaj ne bi tudi Slavka Avsenika in ansambel predlagali za Prešernovo nagrado? Saj ni več nikogar za njim iz t. i. popularnega področja glasbe, ki mu seže do kolen... Pač, Lojze S. do gležnjev, recimo.
frozen pingvin 2
# 18.01.2017 ob 00:17
avsenikom prešernovo nagrado? buahahahaha

največkrat predvajan komad na radiu merilo za prešernovo nagrado? buahahahaha

dj @beno1, povej kaj kadiš, ker očitno maš fino zadevco.
svabo
# 18.01.2017 ob 08:42
Opala, tole je pa čisto sveže presenečenje. Umetniki. Zaslužni. Vsi po vrsti. Kar naenkrat ni nikjer nobenga malarja, ki riše podobice po stropih in podobnih kvaziumetnikov, ki pa so seveda tulili v rog ene in edine politične resnice.
Neverjetno, da je lahko prišlo do take spremembe v upravnem odboru, ki se je dejansko odločil nagraditi odličnost in ne "zaslužnost". Čestitke nagrajencem in odboru, ki jih je izbral.
beno1
# 17.01.2017 ob 16:29
conchita
ne bit vulgaren (a) in zajedljiv (a). Sam pa nimam nič proti nagrajencema
totijosipborz
# 17.01.2017 ob 21:02
Da ne bova v nedogled: poišči sezname starih komisij in nagrajencev, pa malo primerjaj. Ni nujno, da gre za zaporedna leta.
galoper
# 17.01.2017 ob 19:57
Kaže, da umetniška dela nastajajo zaradi ocene peščice umetnikov, kar financira množica, ki sploh ne pozna tega trošenja denarja.
totijosipborz
# 17.01.2017 ob 19:23
@TeksViler,
preveri sestavo komisij in nagrajencev. Ne pravim, da niso strokovnjaki ali da si kdo nagrade ne zasluži. Nikakor. Po enih klikah pa vseeno diši.
totijosipborz
# 17.01.2017 ob 17:34
Letos prejmem nagrado Prešrnovega sklada, čez dve leti sem v komisiji in zrihtam nagrado svojemu kolegu. Možno le pri nas. :)
beno1
# 17.01.2017 ob 15:01
Žal Prešernove nagrade nista dobila brata Avsenik. Fenomen, ki je ponesel ime Slovenije po vsem svetu je v očeh naših vrlih "kulturnikov" ni bil vreden. Samo zato, ker je njihova glasba vesela, ker je všeč tudi in predvsem tujcem in morda tudi iz fovšije, da je Avsenikova Golica največkrat predvajana instrumentalna skladba na svetu
Kazalo