Priznanje so namenili jezikoslovcu, ki zaradi širine znanstvenega opusa in pobudnosti velja za osrednjo osebnost jezikoslovne slovenistike zadnje tretjine 20. stoletja. Jože Toporišič, ki se je rodil leta 1926 v Mostecu, je veliko prispeval predvsem pri oblikovanju pravopisa, saj je pripravil celotni koncept slovenskega pravopisa, bil avtor večine pisnih predlog za delo ter predsednik Komisije za sestavo slovarskega dela novega slovenskega pravopisa. Je častni član Slavističnega društva Slovenije in od leta 1997 tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Tudi podpora mladim
Poleg podelitve nagrade pa so podelili še sedem štipendij izbranim dodiplomskim in podiplomskim študentom slovenistike in slavistike. Škrabčeva ustanova tako prispeva k svojemu poslanstvu, ki vključuje tudi spodbujanje mladih k študiju in raziskovanju slovenskega jezika ter pomoč študentom slovenskega jezika in klasične filologije.

Stanislav Škrabec
Frančiškanski pater Stanislav Škrabec je bil največji jezikoslovec-slovenist v 19. stoletju. Na začetku svoje učiteljske poti je poučeval slovenščino, grščino in nemščino na frančiškanski gimnaziji v Novem mestu, med leti 1869 in 1872 je v Gradcu študiral klasično in slovansko jezikoslovje ter leta 1876 opravil profesorski izpit.

Od leta 1873 dalje je v samostanu na Kostanjevici pri Gorici na interni frančiškanski gimnaziji poučeval slovenščino, hrvaščino, nemščino, latinščino in grščino. Prav tako pa je še naprej študiral zgodovino slovenskega jezika, njegova narečja in slovstvo.