Prav slušni svet pa je zagotovo eno največjih povečal. Konkretna predstavnost zunanjega sveta se umakne notranji abstrakciji misli. Ta je seveda zahtevna, a ni neobvladljiva. Nasprotno. Le prepustiti se ji je treba in jo uriti. Disciplina misli in osredotočeno poslušanje pa sta morda lažja, če na začetku poslušamo skupaj. Še s kom. In se o slišanem tudi pogovarjamo. Še s kom. Enako, kot je razlika med tihim in glasnim branjem. Poskusite s kakšno igro že v tem tednu …

Precioznost v vseh odtenkih kot upor zdravemu razumu
Ponedeljkova radijska igra na Arsu, farsa Smešni preciozi smeši jezik precioz, okus gizdalinov in neumnost romantičnega donkihotstva. Preciozništvo je bilo namreč posebno kulturno gibanje v francoski omiki 17. stoletja. Razvilo se je v maniro, s katero je aristokracija skušala na nenaraven način spremeniti dotedanje kulturne vrednote. Predvsem v jeziku, umevanju sveta, oblačenju in lišpanju. Nastala je posebna gizdalinska estetika, ki je pačila naravo in se upirala zdravemu razumu. Seveda pa se preciozništvo pojavlja v vseh časih in vseh krajih sveta. Danes še posebej v novih odklonih izrazitega samoljubja, retuš in instagram podob 21. stoletja.
Igro iz leta 1992 po istoimenskem delu francoskega komediografa J. B. P. Moliera je zrežiral in za radio priredil Jože Valentič.

Satirični pogled na abotni birokratski vsakdan
V torkovi igri Komisija za samomore na Prvem se srečujemo s satiričnim pogledom na abotni birokratski vsakdan posameznikovega življenja. Ob tem pa pronicljiva kritika ne prizanaša pogosti miselnosti, da je reševanje življenjskih problemov mogoče prepustiti institucijam. Junaki tokratne zgodbe namreč pridejo prosit komisijo za samomore, naj jim legalno dovoli rešitev iz življenjskega pekla. Toda prav med farsičnim čakanjem pred vrati komisije vsi kandidati za samomor doživijo usodni preobrat.

Igra iz leta 1984 je nastala po predlogi Ervina Fritza in v režiji Aleša Jana.

Duhovita satira na človeško lahkovernost
V sredinem terminu kratke radijske igre na Arsu se nadaljuje septembrski Cikel kratkih radijskih iger Karla Čapka. Slavni češki humorist si je v delu Poslednja sodba privoščil duhovito satiro na človeško lahkovernost. Igro iz leta 1992 je režiral Igor Likar.

Skrito življenje moralne sprijenosti
V četrtkovi igri na Arsu se nadaljuje cikel Cankar v radijski igri. Cankar v povesti Aleš iz Razora razkriva hipokrizijo tedanje družbe, do katere je imel zelo jasno moralno stališče. Aleša namreč predstavlja kot zadrtega pobožnjakarja maziljenih manir, hkrati pa kot koristoljubneža brez primere. Konec tedna skrit pred pogledi sokrajanov namreč živi popolnoma drugačno življenje …

Igra iz leta 1953 je ena najstarejših, ki jih hrani naš nacionalni radijski arhiv, režiral pa jo je Mirč Kragelj.

Diptih iz Butal za sobotni večer …
V soboto na Prvem se v terminu kratke radijske igre nadaljuje septembrski Cikel pripovednih miniatur Butalci. Tokrat O Butalcu v smreki in O mački, ki ni marala pipca na prvi jesenski dan v letu. Pripoveduje Mario Dragojević.

Premena slavne junakinje z rdečo kapo …
Tretji septembrski teden pa v nedeljo na Prvem sklepa Obtoženi volk iz Cikla radijskih iger bratov Grimm. Gre za vsem znano zgodbo o Rdeči kapici bratov Grimm, le da je spisana precej drugače, čisto po svoje, v obliki sodne obravnave proti volku. Ta je v pravljici sicer negativna oseba, na sodišču pa vendarle slišimo tudi drugačne razlage in ocene njegovih dejanj. Žarko Petan, avtor predloge, je torej oblikoval svojevrstno parodijo slavne, skorajda ponarodele pravljice, ki pa nakazuje tudi mnogotere možnosti interpretacij pravljic slavnih nemških pravljičarjev. Režijo igre iz leta 1972, ob kateri so odraščale generacije, podpisuje Aleš Jan.

Vse igre so še mesec dni po predvajanju v radijskem etru na voljo na zahtevo na spletnih straneh Prvega, Arsa ali pa na RTV 365.