Pod streho atenskega kulturnega centra SNFCC (Stavros Niarchos Foundation Cultural Center) bosta kot glavni instituciji delovali nacionalna knjižnica in državna opera. Foto: EPA
Pod streho atenskega kulturnega centra SNFCC (Stavros Niarchos Foundation Cultural Center) bosta kot glavni instituciji delovali nacionalna knjižnica in državna opera. Foto: EPA
SNFCC
Grški premier Aleksis Cipras ob slavnostnem prevzemu kulturnega centra od fundacije Stavrosa Niarchosa. Foto: EPA
Stavros in Eugenie Niarchos
Stavros Niarchos (1909-1996) je bil grški ladjarski mogotec, znan tudi kot Onassisov tekmec. Zgoraj je ob ženi Eugenie na posnetku iz leta 1966. Foto: AP

Pod streho stavbe, ki je delo italijanskega zvezdniškega arhitekta Renza Piana, bosta kot glavni instituciji delovali nacionalna knjižnica in državna opera, dvorana zadnje naj bi se ponašala z izvrstno akustiko. Ob stavbi se na 210.000 kvadratnih metrih razteza park, ki prav tako nosi ime po Stavrosu Niarchosu. Mnenja glede Pianove arhitekture so deljena, nekateri stavbo označujejo za "faraonsko", "mussolinsko" ali preprosto za "megalomansko".

Novogradnja ob razpadajoči zgodovini
Vodenje in upravljanje centra, katerega gradnjo je fundacija napovedala leta 2006, sta zdaj na državi - in prav to je dejstvo, zaradi katerega številne skrbi za prihodnost SNFCC-ja, ki naj bi postal nekakšna "nova Akropola", svetovno razpoznavni znak Aten.

Postavitev centra je bila največji gradbeni projekt v Grčiji po olimpijskih igrah, ki so jih na tamkajšnjih tleh organizirali leta 2004. Dvomi o svetli prihodnosti tako velikodušnega darila imajo osnovo tudi v nedavni preteklosti. Že samo gradnje, nastale za izvedbo olimpijskih iger, ki so pravzaprav blizu kulturnega centra, in za vzdrževanje katerih bi morala skrbeti država, vidno propadajo.

Med sramotno propadajoče markantne stavbe spada na primer tudi leta 1888 v srcu Aten zgrajeni Zappeion, zapuščina grškega mecena Evangelosa Zappasa, ki se uporablja kot konferenčni center. Propada pa tudi koncertna dvorana Megaron Mousikis, ki je prav tako na ramenih države. Kljub temu pa so številni Atenčani začetek gradnje tega velikega hrama kulture videli kot znak, da se gospodarska kriza bliža koncu.

Vendar se že zdaj nekatere stvari kažejo kot nepremišljene ali pa preprosto pomanjkljive. Že zgolj za sam dostop do kulturnega centra, ki je na obalnem predelu Palaio Faliro na južnem delu Aten, ni poskrbljeno. V bližini ni nobene postaje podzemne železnice ali tramvaja, tudi država ali mesto se nista pobrigala za to, da bi se vzpostavila kakšna avtobusna linija do lokacije. Tako se je za obisk SNFCC-ja treba do tja odpeljati z lastnim avtomobilom ali taksijem.

Eden najpogostejših argumentov glede precejšnje nesmiselnosti tega, kako je projekt zastavljen, se glasi: "Kakšno korist naj ima od tega ljudstvo, preprosti upokojenec, ki so mu že neštetokrat znižali pokojnino?" Kljub temu pa ostaja upanje, da bo nova institucija pritegnila umetnike in obiskovalce iz vse Evrope in z vsega sveta ter da je ne bo pokopalo slabo državno vodenje.