Arheologi so na arheološko najdišče naleteli po naključju, med začetno fazo priprav na polaganje proge podzemne železnice. Foto:
Arheologi so na arheološko najdišče naleteli po naključju, med začetno fazo priprav na polaganje proge podzemne železnice. Foto:
Hadrijan
Cesar Hadrijan je bil velik ljubitelj umetnosti in filozofije, zaradi občudovanja starih Grkov pa so ga imenovali celo Graeculus (mali Grk). Foto: EPA

"Kulturni center", ki ga je cesar Hadrijan ukazal zgraditi leta 123, je starim Rimljanom ponujal tri velike dvorane, v katerih je plemstvo ob poslušanju poezije, govorov in filozofskih traktatov posedalo na terasasto razporejenih marmornatih sedežih. Avditorij so arheologi izluščili iz pet in pol metrov globoke luknje na Piazzi Venezia, na istem kraju, kjer je Mussolini s svojega balkona nagovarjal državljane in kjer danes prometni policisti usmerjajo kaotični promet.

"Hadrijanov avditorij je največje odkritje v Rimu, odkar smo v dvajsetih letih 20. stoletja odkopali Forum Romanum," je za medije komentirala glavna arheologinja Rossella Rea. Celoten kompleks pa so pravzaprav odkrili po naključju, med pripravami na polaganje nove linije podzemske železnice, ki bo prečkala središče Rima. "Trenutno ni sredstev za arheološka raziskovalna izkopavanja, zato se imamo za odkritje zahvaliti železnici."

V Rimu morata preteklost in sedanjost soobstajati
Seveda pa so budna očesa arheologov za inženirje železnice večja ovira kot pomoč: odpovedati so se morali načrtom za že dve postaji, ko se je izkazalo, da bi izhoda na površje pogledala prav sredi arheoloških najdišč. Zdaj ko so odkrili še Hadrijanov kompleks pod Piazzo Venezio, je kazalo, da bo linija izgubila še zadnjo postajo v središču mesta in da bo prisiljena ustavljati samo v predmestjih.

Rea optimistično napoveduje, da bi izkopanine in podzemna železnica lahko soobstajale: "Mislim, da lahko enega izmed izhodov speljemo vzporedno z glavnim hodnikom, po katerem so Rimljani vstopali v dvorane."

Enajstmetrski obok
Avditorij, ki ga antični viri navajajo kot Athenaeum (cesar naj bi ga na lastne stroške zgradil po svoji vrnitvi iz Palestine), zgodovinarjem ne pripoveduje le o Hadrijanovi ljubezni do poezije (pesnil je tako v latinščini kot v grščini), ampak tudi do inovativne arhitekture: nad pesniki v osrednji dvorani se je včasih bočil enajst metrov visok obok. Sredi prostora zdaj leži devet krat pet metrov velik kos te strehe, ki se je najverjetneje po sedmih stoletjih stabilnosti zrušil v potresu leta 848.

Po tem potresu so dvorane počasi prekrivali in zakopavali, dokler niso v 16. stoletju nad njimi zgradili bolnišnice ... in arheološkega najdišča uporabili za klet. "Našli smo lonce, stlačene v nekdanji vodnjak," je povedala Rea. "Datirali smo jih lahko, ker so bili poslikani z enakimi vzorci, kakršne je na loncih na svojih slikah upodobil Caravaggio."