Drugo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.3 od 33 glasov Ocenite to novico!
Fem TV 3.0. Foto: Rebeka Bernetič
Vala Tanz, kraljica noči. Foto: Rebeka Bernetič
Trans – iz osebnega v družbeno. Foto: Rebeka Bernetič
Z'borke. Foto: Rebeka Bernetič
Bodeča Neža. Foto: Anna Ehrlemark
Ekipa 16. Rdečih zor. Foto: Rebeka Bernetič
Utrinek s 16. festivala Rdeče zore. Foto: Rebeka Bernetič

Dodaj v

Seksistična izjava leta: "Niste še poročena? No, s tem se ukvarjajte"

16. mednarodni feministični in queerovski festival Rdeče zore
11. marec 2015 ob 11:17,
zadnji poseg: 11. marec 2015 ob 12:37
Ljubljana - MMC RTV SLO

Teža in posebnost festivala Rdeče zore je predvsem v tem, da problematiko (družbenega) spola obravnava tudi z vidika queerovstva, s čimer se pomembno odmika od zastavkov liberalnega feminizma, ki v lokalnem prostoru temelji na institucionaliziranih dosežkih civilne družbe 80. let.

Na ta način vsakoletnemu dogodku, kljub njegovemu festivalskemu formatu, uspeva vsaj začasno zakorakati onstran običajnih identitetnih pregrad, ki jih narekuje obstoječa družbena ureditev.

Afirmacija fluidnosti spolnih identitet je bila pri letošnji že 16. izdaji festivala opazna na različnih ravneh dogodkov, ki so vključevali razstave, projekcije filmov, pogovore, predavanje, predstavo, performans, delavnice, koncerte in DJ-program. Pri tem je treba omeniti, da je izvedba festivala mogoča zaradi zbranih prostovoljnih prispevkov, kar ga na produkcijski ravni razlikuje od utrjenih nevladniških struktur, delujočih na polju liberalnega feminizma (v umetnosti), še bolj kvalitativna razlika pa izvira iz bolj skupnostno naravnanega in s tem tudi politično vpetega organizacijskega načina.

»Vedno imate nekoga, ki je ob vas. Jaz sem imela svoje queer ljudi«
Dogajanje se je začelo v Klubu Gromka s projekcijo filma Še enkrat (Još jednom, 2014, 62') v režiji Ane Opalić in Noah Dalije Pintarić, ki smo ga v Ljubljani že lahko videli v okviru 3. festivala Lezbična četrt. Film obravnava osebne intimne zveze in povezave, a pri tem ne pozabi na njihovo širšo umestitev. Skupina petih protagonistk, režiserki in Ivana Kovačić, Helena Janečić in Mima Simić (večino smo spoznali tudi osebno v pogovoru, ki je sledil projekciji), se je odločila snemati utrinke iz svojih življenj v obdobju sedmih let, s poudarkom na dokumentiranju pogovorov o partnerskih razmerjih in introspektivnem pogledu nanje. Iz obsežnega materiala je nastal film, ki ponudi nekakšen pregled različnih pogledov, izkušenj in situacij (zaljubljenost, spremembe partneric, prekinitve odnosa, daljša razmerja, pomanjkanje časa za intimnost in nasploh druženje). Ti se nanašajo predvsem na lezbična razmerja in en primer trans-osebe, kar je po eni strani drugotnega pomena, saj dokumentira običajne zagate katerega koli (ljubezenskega) razmerja med dvema osebama, po drugi strani pa je »afirmacija manjšinske spolne usmeritve« v filmu, upravičena s poskusom ozaveščanja problematike njene stigmatizacije.

Po besedah udeleženk pogovora ima to velik pomen na Hrvaškem, kjer je konservativizem prepričanj zelo navzoč in se občasno kaže tudi v nasilnem izražanju nasprotovanja »nenaravnim« oblikam vedenja. V tej zvezi je v filmu upravičeno uporabljena dokumentacija znane splitske parade ponosa, ki je filmu dodala zavedanje o družbeni razsežnosti obravnavane tematike, saj prikazane osebne izpovedi same po sebi niso »posebne«, posebna je le njihova umeščenost v širši družbeni kontekst. Še enkrat – naslov filma govori pravzaprav o ponavljajočih se poskusih iskanja trajnih partnerskih razmerij – tako ponudi dragocen pogled na nestalnost partnerskih razmerij, travme, ki iz nje izhajajo, a tudi neobremenjeno, humorno skico neke mikroskupnosti, ki zelo dobro odraža bolj ali manj prikrito zatiralsko logiko sodobne družbene ureditve. Izjava Ivane, ene izmed udeleženk filma, v naslovu tega razdelka pa govori o dragocenosti socializacije in samoorganizacije v teh pogojih.

»Prava« ženska
Predstava Fem TV 3.0 je bila na odru Menze pri koritu, ki je bil uokvirjen v obliki televizijskega zaslona, z nekaj gumbi za upravljanje. Tretji v seriji burleskno-kabaretskih nastopov s skupnim naslovom Fem TV (dva sta se odvila leta 2012) se poigrava s poneumljanjem gledalcev, ki ga dostikrat izvajajo televizijske vsebine, kot so poročila, različni šov programi ali kvizi. V njih pazljiva poslušalka pogosto lahko zasledi tudi seksistične in šovinistične izjave voditeljev. Prav teh so se lotile protagonistke predstave Ana Čigon, Eva Jus, Jasmina Klančar, Tamara Klavžar, Slobodan Malić, Tadeja Pirih, Martin Ukmar in Danijela Zajc in jih uprizorile kot preprosto, a inteligentno travestijo, ki je uspešno sprožala osvobajajoči smeh gledalk. Tako smo iz poročil, ki jih je prebrala bradata voditeljica, izvedeli, da je bil pravkar odpovedan festival ženstvenosti v Cankarjevem domu, da je Tina Maze med tekmovanjem v nekem trenutku pač prdnila, vremenska napoved pa je bila precej slaba – iz Nemčije se je namreč proti Grčiji pravkar širil orkan.

Šov, ki je sledil poročilom, je vodil lucidni voditelj Mario Glumić, ki trem izrazito navdihnjenim in prizadevnim tekmovalkam ni niti najmanj prizanašal in jih je na koncu hladno odslovil. Tej »oddaji« je sledila skupinska telovadba, ki je na komičen način izpostavila ideale telesne pripravljenosti, proporc in videza nasploh, ki naj jim ženske slepo sledijo, če želijo biti sprejete, cenjene in uspešne (v navezovanju stikov z moškimi). Naslednji nastop pa je poudaril neko drugo verzijo ženskosti – moč preobrazbe iz gospodinje v čarovnico akrobatko, ki še kako obvlada letenje na metli. Biti ženska pomeni biti bolj izpostavljena potencialnemu telesnemu nasilju, a to še ne pomeni, da je treba sedeti križem rok – obstajajo namreč učinkovite tehnike samoobrambe, ki pa imajo predvsem učinek treniranja samozavesti in opolnomočenja v skupnosti, kar so nam na duhovit način pokazale protagonistke naslednje točke predstave.

V ta, dobro povezan niz neobremenjenih nastopov se je lepo ujela tudi oddaja Prava ženska. V njej se tri tekmovalke trudijo ustreči »strokovnim« merilom in biti najboljše, ko gre za način hoje, videz in nasploh podobo »prave« ženske, medtem ko jih ocenjuje tričlanska strokovna žirija, sestavljena iz modnega guruja, odlične poznavalke ženske duhovnosti in modrega doktorja, ki odlično obvlada pravila ženstvenosti. Seveda jim vsem spodleti, saj sta žirija in voditeljica oddaje neizprosno strogi. Sledi še odprt telefon, gledalke kličejo doktorja v studio, ta pa jim deli vrhunske nasvete za rešitev najrazličnejših osebnih težav.

Tea Hvala obravnava Fem TV v eseju Working on Gender, New Burlesque and Cabaret in Ljubljana in izpostavlja namerno neprofesionalnost nastopajočih in humor kot najmočnejše kritično orodje za politizacijo prezrtih tem. Trashestetika predstave Fem TV 3.0 ni le njena rdeča nit, temveč je predvsem način vzpostavljanja stališča do fenomena medijskega popačenja stvarnosti, s poudarkom na kritiki izkrivljene podobe ženskega telesa in vloge ženske kot zgolj objekta, ki služi tako dobičkonosni industriji lepote kot odkritemu perpetuiranju patriarhata.

Pankovski vložek
Koncert reškega tandema Leifert, ki je sledil predstavi, je izžareval močno reminiscenco na reški pank 80. let, občasno nas spominjajoč na liriko (pretežno) ženske novosadske skupine Boye, ki je bila dejavna med letoma 1981 in 1997. Močno retrospektivno naravnanemu, pretežno minimalističnemu zvoku ženskega vokala, basa in elektronske podlage, ob ustrezno angažiranih besedilih ni manjkalo kontekstualnih povezav s sedanjim trenutkom, tako na ravni vsebine pesem kot z vidika depresivno-melanholičnega izraza, ki je odločno vzdrževal nujni pankovsko uporniški statement.

Ženstveni fantje, možate punce et al.
Naslednji dan festivala smo ob istem odru spremljali drag queen performans Vala Tanz, kraljica noči, ki k nam prihaja iz Poljske. »Ženstveni fantje in možate punce, dobrodošle, strahove pred zajebavanjem s spolom pa raje pustite doma,« je pisalo v napovedi dogodka, ki je povsem upravičil svoj namen. Humor Vale Tanz je rahlo zahteven, saj se izogiba komičnosti na prvo žogo, pri tem pa se dejavno poigrava s samo formo scenskega nastopa, ki jo občasno tudi »poruši«, denimo z ležernim zapuščanjem prostora skozi izhodna vrata. Njen ples, interakcija z občinstvom ali branje slovenske poezije iz gratis knjižice, pobrane na Adrijinem letalu, ustvarjajo nekakšno lucidno mešanico koščkov zasebnega in načrtno zabavnega. Njen humor je obenem zahteven in povsem banalen, kar lahko zmede le tiste, ki v obisku tovrstnih nastopov vidijo priložnost za lahkotno zabavo na račun »čudaškosti«.

Projekcijam filmov Čakajoč Axla in Božja napaka, o katerih smo že pisali v prispevku o Festivalu LGBT filma, je sledila debata z naslovom Trans – iz osebnega v družbeno, ki so se je udeležile in udeležili Andrea Celija, Anja Koletnik, Axel, Eva Matarranz in Salome, povezovala pa jo je Tadeja Pirih. Poleg tega je festival ponudil še nekaj debatnih dogodkov: pogovor o obstoječih gradbenih ženskih iniciativah, ki je sledil predstavitvi Ženske gradijo za ženske Olge Boldcrayon; delavnico Lezbični partnerski odnosi Tijane Popivode in Dragane Vujinović; predavanje Intersubjektivnost Jessice Benjamin Ane Makuc; delavnico Izkušnja nasilja zato, ker sem ženska/lezbijka/queer/trans … Arundi Spasojević in Sandre Arsovske; Pripovedovanje ob ilustracijah – za velike in male ob razstavi Alenke Spacal v galeriji Alkatraz Ilustracije za pravljico »Kako ti je ime?«.

Osmi marec, mednarodni dan žensk, je zaznamovalo več festivalskih dogodkov. Na Prešernovem trgu sta tako bila že dopoldne razstava in performans Vstajniških socialnih delavk Predstavitev feminističnega koledarja »Gospodinja, vladana, seksi mačkica«, ki jima je zvečer sledila projekcija dokumentarnega filma o akcijah te skupine, v [A] Infoshopu na Metelkovi. Feministični pevski zbor Z'borke je sklenil serijo nastopov na Menzinem odru z repertoarjem sedmih pesmi, ki, kot pravijo same, »ženske postavlja v središče, krepi solidarnost in ozaveščenost ter poziva k sproščenemu, zadovoljnemu in neheteronormativnemu dojemanju sebe in drugih«. Posebno pozornost občinstva je pritegnila Hrabra feministka, pesem odpeta na glasbo znane partizanske pesmi Mlada partizanka.

Seksizmi leta
V prijetni glasbeni družbi lucidno-družbenokritične pesnice, skladateljice in kantavtorice Ksenije Jus in njenega spremljevalca na kitari Blaža Grma smo nato počakali na sklepno dejanje festivala, podelitev nagrade Bodeča Neža 2015, ki vztrajno opozarja na prikrite in odkrite seksistične izjave, ki po objavi v medijih v večini primerov ostanejo nereflektirane in nekritizirane. Posebna »nagrada« žirije Rdečih zor gre tokrat Simoni Fišer Kralj, asistentki na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU, za izjavo, ki vsebuje tudi te besede: »Ženske namreč razmišljajo o potomstvu, moški, ki imajo zaradi testosterona tudi večji libido, pa v lepih ženskah obenem prepoznavajo zdrave ženske, primerne za potomstvo. Da so lepe ženske bolj zdrave, je tudi statistično potrjeno.« Po mnenju občinstva si je za »najboljšo« izjavo »nagrado« bodečo nežo zaslužil Milan Kučan – neko novinarsko vprašanje je preusmeril z vprašanjem »Niste še poročena?«, ko pa mu je novinarka odgovorila z »Ne«, ji je nekdanji predsednik države toplo priporočil: »No, s tem se ukvarjajte.« Vse za »nagrado« nominirane seksizme najdete na portalu Spol.si.

Tovrstna znanstvena dognanja in izkazana omika državniške avtoritete so odraz družbene realnosti, ki jo protagonistke in protagonisti mednarodnega feminističnega in queerovskega festivala Rdeče zore razumejo dovolj resno, da jo lahko obravnavajo na poglobljen ali humoren način. Prispevek festivala k relativizaciji (družbenega) spola kot identifikacijskega orodja za ohranjanje obstoječe ureditve družbe kot tudi k vedno aktualnemu boju zoper zatiranja vseh vrst na spolni podlagi je tako (še vedno) nedvomen.

Nenad Jelesijević
Prijavi napako
Komentarji
Breathe
# 11.03.2015 ob 13:27
Kdo vse bi se že ukvarjal s to izjavo, ko bi jo izrekel kdo drug.
Od Državnega branilca samoupravljanja, do Liberalne akademije, od Ombudsmana do vseh medijskih hiš, od informacijske pooblaščenke do zadnjega partijskega foruma, povsod bi se jo vlačilo.

Tako pa, ker jo je izrekel nekdo, ki je v Dolini zaščiten kot kočevski medved, je šla mirno mimo vseh.
April1699
# 11.03.2015 ob 12:55
Zakaj v naslovu ni napisano kdo je to izrekel?
ZeK
# 11.03.2015 ob 11:50
a tu pa ne bo nikoli spolnih kvot?
anomis
# 11.03.2015 ob 16:06
@amigo:

Kakšno zvezo ima moško gledanje slikc s podobami žensk in izbiranje po njihovem okusu lepih z znanstvenimi dognanji, da naj bi bile lepe ženske bolj zdrave. Prosim najdi mi te raziskave in jih tukaj predstavi. Ne obstajajo namreč! Poanta je v tem, da se trendi, kaj je lepa ženska, skozi zgodovino in po prostoru glede na kulturni vzorec spreminjajo. Nekoč je na primer veljala za lepo zelo debela ženska, danes debelost predstavlja enega izmed bolj razvpitih oblik nezdravega življenja. nedolgo nazaj smo imeli trend anoreksične tinejdžerske lepote, ki prav tako ne velja za zadravo. Gre za to, da se trendi lepote oblikujejo glede na način življenja in pričakovanja. V prostoru in času, ko je za lepo veljala debela ženska, je debelost simbolizirala premožnost. Veliko hrane na mizi je simboliziralo obilje. Danes velja ravno obratno. Za premožnejše, torej dobro oskrbljene, naj bi veljale ženske, ki se prehranjujejo s kakovostno neredljivo hrano, lahko skrbijo dodatno za vitko linijo z raznimi oblikamo vadbe itd., so nališpane, sfrizirane, dobro oblečene itd. Na pojem lepote se je vedno navezovala asociacija na preserevanje. Ostalo, dandanes, je igranje s trendi znotraj modne industrije, ki ne kroji le smernic za oblačenje, ampak breko tega tudi vsesplošno podobo. Modna industrija mišljeno širše - tudi preko industrije plasiranja zvezd. Včasih (šestdeseta) je na primer na podobo ženske v smer privlačnosti vplivala tudi cigareta. Femme fatale brez cigaret špica praktično obstajala ni. Nikoli ne gre le za telesne proporce, ampak tudi za ves aranžma, ki paše zraven in vpliva na potrošnika. Odnos blago - potrošnik funkcionira in vpliva na podzavest tudi pri izbiri partnerjev. Danes na zahodu tudi ženske bolj kot kdaj koli oblikujejo okus na podlagi oglasov moškega mesa, kar se tiče mnenja, kakšen moški naj bi bil lep, privlačen itd. Pod patriarhatom se jim je vsiljeval le trend, da moški ne more bit lep, ampak je lahko le privlačen zaradi svoje vsebine (vsebino so si pripisovali seveda tudi zanemarjeni moški, ki nobene očarljive vsebine ali vrline niso posedovali). Tako so skušali rešit moške pred kritičnimi pogledi in merili žensk do njih, da bi tudi nelepi lažje prihajali do lepih žensk ali jih prepričali, da njim ni treba bit lepi, oni pa lahko pričakujejo lepe ženske po aktualnih trendih. Toliko o sprogramiranosti in softwaru. Ja, obstaja, ampak ne kar po naravi dan, temveč sprogramiran glede na kulturne in politične vzorce družbe. Tudi plemena so imela in imajo vzorce. In v teh primerih je še najbolj zadeva povezana s sklepanjem o vzdržljivosti (ne eksplicitno zdravju). No, ampak celo plemena imajo svoja paraobredja, ki vplivajo na mnenja o ženski lepoti. Na primer nategovanje vratu z obroči in poodbne zanimivosti. Nič zdravega.

Skratka, izjava gospe je površna in bedasta. In s tem, kar ti trdiš, pač nismo preživeli nobene kuge. Raznih kug nas je najbolj rešila prava znanost, ki je med drugim izumila cepiva. Potem razvoj v smer drastičnega višanja higienskih in zdravstvenih standardov. Vojn pač niso vsi preživeli, ampak predvsem zmagovalci. In potrese človek bolje preživlja, kolikor se bolj razvija varnost v tej smeri. Tam, kjer živijo v potresno popolnoma nezavravovanih kolibah, veliko manj ljudi preživi potrese in poplave. Ne vem, če si opazil.
su
# 11.03.2015 ob 14:53
Čas je, da pometemo s seksisti.
Breathe
# 11.03.2015 ob 14:31
Pa še to: ta izjava je objavljena pod rubriko Kultura, kot je bila izjava o trenerkarjih.
Ali me spomin vara?
ZeK
# 11.03.2015 ob 13:39
Breathe

se strinjam. meni se zdi izjava na nivoju "trenirkarjev".
da ne bo pomote, z enako stopnjo gnusa obravnavam obe izjavi. le da te izjave Kučana mediji niso vzeli za problematično.
Pahana
# 11.03.2015 ob 12:13
produkt frankfurtske šole...
Breathe
# 11.03.2015 ob 15:11
Oh, kako je lepo, da imamo amigote, ki vedno najdejo opravičilo...

btw, se spomniš vica, ki je krožil po Ljubljani? Takole gre:
Katero je največje olimpijsko naselje na svetu?
Fužine, kjer so vsi v trenerkah.

Ja, vem, nisi ga slišal.
Breathe
# 11.03.2015 ob 13:55
@ZeK
In ravno v tem sam vidim največji problem, ki ga imajo in ki ga povzročajo mediji v Dolini.
Na desne se spravijo z ognjem in žveplom, levi pa letijo pod radarjem...

In tako že 20 let. Potem pa se ni čuditi, zakaj so eni priljubljeni, drugi pa osovraženi.

btw, tudi meni sta obe izjavi na istem nizkem nivoju, nevrednem javne osebe, kaj šele politika.
Ribiič
# 11.03.2015 ob 14:01
Še dobro, da bo kmalu čas gasilskih veselic ...
punca08
# 11.03.2015 ob 12:11
a propagirate Kučanovo izjavo?
ToneLidija
# 12.03.2015 ob 09:19
Presenečenje - nedotakljivi je dobil bodečo nežo...
ishgilliath
# 11.03.2015 ob 17:19
Seksistična in povrhu še slovnično nepravilna... Sram te bodi, Kučan!
komentatorka ena
# 11.03.2015 ob 16:31
Kučan ima prav. Naj predsednik.
Zvezda3
# 11.03.2015 ob 15:48
krasen festival
por
# 11.03.2015 ob 12:26
Hoho, igorja so izbrisal. Jao moji Slovenci, kake pokate!
Breathe
# 11.03.2015 ob 19:29
Hehe, je že pod ostalimi kulturnimi novicami...

Pa brez komentarjev ranoraznih levih nabijačev.
Itak. Pričakovano.
Kočevski medvedi press...
help
# 11.03.2015 ob 16:57
Ta, kaj so bili standardi ženske lepote skozi zgodovino, bi se dalo še kako debatirati, ker pač ne moremo iti nazaj skozi čas in izvesti ankete o tem. Imamo ohranjene le drobce v podobi slik in kipov, ki pa so nastajali v ozkih elitističnih krogih. Tudi danes imamo velik podob presušenih menekenk in če bi kdo čez 1000 let gledal ta material, bi misli, da je bil to pač standard lepote v zgodnjem 21. stoletju, pa večini moških danes taka postava ni niti najmanj všeč. Mislim, da obstaja tip ženske, ki bi bil všeč večini moškim iz čisto vseh zgodovinskih obdobij, ne glede na družbene vplive. in prototip tega je Monica Bellucci.:)
dtc88
# 11.03.2015 ob 15:20
amigo, superca si tole napisal! velik plus
Igor E
# 11.03.2015 ob 12:39
Kako privlačna dekleta na sliki 1.
amigo
# 11.03.2015 ob 14:39
Ženske namreč razmišljajo o potomstvu, moški, ki imajo zaradi testosterona tudi večji libido, pa v lepih ženskah obenem prepoznavajo zdrave ženske, primerne za potomstvo. Da so lepe ženske bolj zdrave, je tudi statistično potrjeno.

Ta izjava je potrjena z znanstvenimi raziskavami. Ko so moškim kazali slike žensk v kopalkah, so večinoma izbirali tiste z določenimi proporci. To ni nek moški šovinizem, ampak software, ki je sprogramiran v moških možganih. Zahvaljujoč takim programom je človeštvo preživelo vse katastrofe, kuge in vojne.
Kazalo