Sklepna beseda na spletnem seminarju je pripadla Vasku Simonitiju. Foto: BoBo
Sklepna beseda na spletnem seminarju je pripadla Vasku Simonitiju. Foto: BoBo

Spletnega dogodka z naslovom Ponovno odkritje Evrope so se udeležili predstavniki turističnih organizacij in Evropske komisije ter strokovnjaki s področja kulturne dediščine in informacijsko-komunikacijske tehnologije. Z uvodnim nagovorom ga je odprl portugalski minister za kulturo Graca Fonseca, sklepna beseda pa je pripadla slovenskemu ministru za kulturo.

Vasko Simoniti je v svojem prispevku poudaril, da so novi in inovativni modeli vzdržnega in trajnostno zasnovanega turizma vrednostno in ekonomsko povezani s sektorjem kulture in ustvarjalnimi industrijami. Po njegovi oceni bo turistični ekosistem eden pomembnih stebrov gospodarskega okrevanja na evropskih tleh. Pri prehodu na zeleno in digitalno gospodarstvo se moramo po njegovih besedah opreti na naše raznoliko kulturno izročilo, ustvarjalni preboj in kulturno dediščino.

Nadalje je spomnil na evropski program Ustvarjalna Evropa 2021–2027, ki se bo začel izvajati v drugi polovici leta, in iniciativo Evropske komisije Novi evropski Bauhaus, ki nosi eno od pomembnih sporočil slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja: "Brez upoštevanja kulturnih posebnosti in brez sprememb v načinu življenja ne bo mogoče najti nobene trajne in trajnostne rešitve našega bivanja."

Pomembnost kulturne dediščine za turizem
Na ministrstvu za kulturo so ob tem zapisali, da se Slovenija zaveda pomena vpetosti kulturne dediščine v turistično ponudbo, še posebej v času, ko je pandemija močno zavrla razvoj kulturnega turizma. Zato je v načrt za okrevanje in odpornost za obdobje med letoma 2021 in 2026 med prednostne naloge uvrstila reformne in investicijske ukrepe na področju trajnostnega razvoja turizma, ki vključuje tudi kulturno dediščino.

Začel veljati zakon o kulturnem evru

Omenjeni načrt predvideva vlaganja tako v prenovo kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture kot v digitalizacijo na področju kulture, kulturne dediščine in arhivov. Za obnovo kulturne dediščine, v povezavi s turizmom, predvideva 47 milijonov evrov, za digitalizacijo kulture pa 9,9 milijona evra.

Ministrstvo za kulturo je v letu 2021 sicer zagotovilo do zdaj najvišji proračun za kulturo v zgodovini samostojne države Slovenije – 238 milijonov evrov, kar je skoraj 46 milijonov več kot lani, so poudarili na ministrstvu. To finančno podporo pomembno dopolnjuje zakon o dodatnih sredstvih za nekatere nujne programe v kulturi, bolj znan kot zakon o kulturnem evru, ki zagotavlja dodatna sredstva za obnovo kulturne dediščine.