V obdobju 2014–2020 je bilo na razpisih uspešnih 135 slovenskih organizacij iz 28 slovenskih mest, največ iz Ljubljane. Ljubljana se uvršča v sam vrh, na drugo mesto med evropskimi kulturnimi prestolnicami, tako po številu podprtih projektov kot obsegu financiranja EU-ja, so sporočili iz Zavoda Motovila, Centra Ustvarjalna Evropa v Sloveniji.

Slovenske organizacije vključene v 575 mednarodnih projektov
Skupno je bilo v Sloveniji na razpisih uspešnih 96 nevladnih organizacij in 39 javnih zavodov. Opazna je rast uspešnega vključevanja javnega sektorja: od zgolj 5–9 v prvih letih do 16 različnih javnih zavodov v zadnjih dveh letih programa.

Slovenske organizacije so v vlogi vodje ali partnerja vključene v 575 mednarodnih projektov na področju filma, knjige, plesa, gledališča, arhitekture in oblikovanja, kulturne dediščine, vizualnih in intermedijskih umetnosti in drugih ustvarjalnih sektorjev. Slovenski vodje projektov so v tem obdobju pridobili 24,3 milijona evrov podpore EU-ja.

V letu 2021 bo Slovenija vstopila že v 4. generacijo programov EU-ja za področje kulture in filma. "Tem sektorjem se na evropski ravni upravičeno pripisuje vedno večji pomen, kar se odraža tudi na rasti proračuna EU-ja skozi tri pretekla sedemletna obdobja: od 637 milijonov evrov na 1,2 milijarde evrov in vse do 1,5 milijarde evrov za trenutno Ustvarjalno Evropo," so zapisali v Motovili.

Sorodna novica Med prejemniki evropske nagrade za književnost tudi Jasmin B. Frelih

Obenem v Motovili izpostavljajo še druge uspehe, ki so jih slovenski projekti dosegli na ravni EU-ja, tu so nagrada EU-ja za književnost EUPL Jasminu B. Frelihu za roman Na/pol, nagrada LUX za film Bog obstaja, ime ji je Petrunija, nagrada EU-ja za kulturno dediščino Europa Nostra, podeljeno Paviljonu za prezentacijo arheologije v Celju in Plečnikovi hiši v Ljubljani, ter znak evropske dediščine, ki je bil podeljen Prešernovi Zdravljici, Cerkvi Sv. Duha na Javorci in Partizanski bolnici Franja.

Slovenija sodeluje na razpisih od leta 2000
Že pred vstopom v EU se je Slovenija leta 2002 pridružila programu Kultura 2000, leto pozneje pa s filmskim sektorjem še programu MEDIA Plus. V prvi generaciji je Slovenija na letni ravni iz obeh programov pridobila podporo EU-ja v višini pol milijona evrov. V naslednjem obdobju (2007–2013) pa že štirikrat več, dva milijona evrov letno.

V Ustvarjalni Evropi (2014–2020), ki je pod eno streho združila oba programa, pa je Slovenija naredila še dodaten preskok in skupno podporo EU-ja povečala za 7-krat v primerjavi z začetki, na 3,5 milijona evrov letno.

Za naslednjih sedem let predlagajo rekordnih 2,2 milijardi evrov
Zdaj je pred vrati četrta generacija programov EU-ja, ki čaka na potrditev. Predlagani večletni proračun in začasni instrument za okrevanje državam članicam omogoča, da del sredstev namenijo tudi za kulturo. Predlog nove Ustvarjalne Evrope (2021–2027) znaša rekordnih 2,2 milijardi evrov, kar pomeni 57-odstotno povečanje v primerjavi s trenutnim obdobjem. Pričakujejo nekaj novosti, na primer shemo za individualno mobilnost in spodbujanje medijske svobode in pluralnosti medijev.

V Motovili ob koncu 7-letnega obdobja poudarjajo še, da so od leta 2014 organizirali 168 strokovnih dogodkov, na katerih so gostili 287 domačih in tujih strokovnjakov in več kot 7.800 udeležencev.