Kot so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve, je pasijonska uprizoritev na podlagi izvirnega besedila patra Romualda, nastalega med letoma 1715 in 1727, znotraj srednjeveškega jedra Škofje Loke z več sto nastopajočimi uvrščena med svetovno prepoznavno in priznano ustno izročilo in izraze, dela uprizoritvene umetnosti, družbene prakse, obrede in praznovanja, znanje in izkušnje o naravi in svetu ter tradicionalne obrtne veščine.

Reprezentativni seznam vsebuje tiste elemente nesnovne dediščine, ki na svetovni ravni izkazujejo raznolikost te dediščine in ozaveščajo o njenem pomenu. Občina Škofja Loka bo kot nosilec Škofjeloškega pasijona še naprej zagotavljala kontinuiteto uprizarjanja ter sodelovanje skupin, skupnosti in posameznikov.

Unescov seznam, na katerem je bilo do letošnjega zasedanja skupaj 314 vpisov, je ob seznamu nesnovne dediščine, ki jo je nujno nemudoma zavarovati, in registru dobrih praks najvidnejši izraz varovanja nesnovne kulturne dediščine v mednarodnem okolju.

Slovenija je konvencijo iz leta 2003 ratificirala leta 2008, ko je začel delovati tudi register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Kot prva enota nesnovne dediščine je bil leta 2008 v register vpisan ravno Škofjeloški pasijon, ki je bil leta 2012 tudi prvi razglašen za nesnovno kulturno dediščino posebnega državnega pomena.

Na čakalnem seznamu še kurenti
Kot so še sporočili z zunanjega ministrstva, je trenutno v postopku evalvacije nominacija Tradicionalni obhodi kurentov, o kateri bo medvladni odbor odločal novembra prihodnje leto. Poleg tega ministrstvo za kulturo do marca načrtuje oddajo še treh nominacij za vpis na reprezentativni seznam, od katerih sta dve transnacionalnega značaja in nastajata v sodelovanju več držav.