Ker se je izvajal še v dobi baroka, je Škofjeloški pasijon prevzel baročne uprizoritvene značilnosti. Sodi med kulturne bisere slovenskega prostora, pomemben pa je tudi v evropskem folklorno-dramskem kontekstu, saj predstavlja najstarejšo ohranjeno režijsko knjigo v Evropi. Foto: BoBo
Ker se je izvajal še v dobi baroka, je Škofjeloški pasijon prevzel baročne uprizoritvene značilnosti. Sodi med kulturne bisere slovenskega prostora, pomemben pa je tudi v evropskem folklorno-dramskem kontekstu, saj predstavlja najstarejšo ohranjeno režijsko knjigo v Evropi. Foto: BoBo
Zadnja večerja (Škofjeloški pasjon)
Škofjeloška občina medtem neodvisno od postopka na državni ravni pripravlja tudi vso drugo potrebno dokumentacijo za kandidiranje Škofjeloškega pasijona na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Kandidature se vlagajo enkrat letno, in sicer marca. Foto: BoBo

Odlok o razglasitvi za živo mojstrovino državnega pomena je vlada sprejela na predlog ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
Izvirno dramsko besedilo Škofjeloškega pasijona je Lovrenc Marušič, pater Romuald, napisal med letoma 1715 in 1727. Na osnovi pisne predloge, ki se je ohranila v škofjeloškem kapucinskem samostanu, se je pasijonska velikonočna procesija z vmesnimi prekinitvami v srednjeveškem jedru tega gorenjskega mesta izvajala do ukinitve v času jožefinskih reform. Leta 1936 so gledališko procesijsko igro znova uprizorili in nato spet 1999, leto zatem ter 2009.
Škofjeloški pasijon je najstarejše v celoti ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku z dodatki v latinščini in nemščini ter sodi med največje dosežke slovenskega slovstva v baročnem obdobju.
Naslednja uprizoritev čez tri leta
V procesijski igri sodeluje več sto igralcev, ki na različnih prostorih Škofje Loke uprizori 13 figur Kristusovega pasijona. Nastopajoči in pripravljavci škofjeloške pasijonske procesije povezujejo formalne in neformalne skupine nekdanjega loškega gospostva, skupnosti in posameznike iz mesta in iz okoliških vasi, ki sodelujejo pri izvedbi. Je edinstvena tovrstna procesija v Sloveniji in je največja uprizoritev v odprtem prostoru srednjeveškega mesta v tem delu Evrope, pravijo na ministrstvu. Naslednja uprizoritev bo leta 2015, do takrat pa o pasijonu v jedru mesta pripoveduje temu posvečena razstava.
Predlog odloka za razglasitev je ministrstvo pripravilo v sodelovanju z Občino Škofja Loka in Slovenskim etnografskim muzejem, koordinatorjem varstva žive dediščine. Odlok, ki je novost v slovenskem prostoru, je potreben, da bi s pasijonom marca prihodnje leto lahko kandidirali za vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Vlada lahko skladno z zakonom o varstvu kulturne dediščine z odlokom o razglasitvi za živo mojstrovino razglasi živo dediščino, ki je pomemben del življenja na območju Republike Slovenije oziroma predstavlja pomemben vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo, so še sporočili z ministrstva. Odlok bo začel veljati po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.