Sto listov španskega umetnika Pabla Picassa iz njegovega najbolj znanega grafičnega cikla so neznanemu ameriškemu zbiratelju prodali na dražbi hiše Ader Nordman v Parizu. Po besedah dražitelja Davida Nordmanna je bila med dražbo neverjetna atmosfera, ki je tudi zato, ker ni bilo dovoljeno staviti po telefonu ali spletu, privedla do izjemnih rezultatov.

V središču dražbe je bil prav Picassov cikel Vollardova suita, ki je danes izjemno redka. V celoti jo hranijo v Picassovem muzeju v Parizu, Muzeju sodobne umetnosti v New Yorku, Narodni galeriji v Washingtonu in Britanskem muzeju v Londonu, kjer so zbirko za 1,1 milijona evrov kupili leta 2011.

Grafični cikel je Picassu leta 1930 naročil francoski zbiralec in trgovec z umetninami Ambroise Vollard, v zameno pa je dal umetniku sliki Renoirja in Cézanna. Ko je Picasso slabo desetletje po nastanku cikla tega v svojem ateljeju na pariški Rue de Grands-Augustins opisoval Françoise Gilot, ki ga je tiste dni vse pogosteje obiskovala, se je med listanjem ustavil tudi pri Vollardovi podobi.

Zadnje tri grafične liste cikla je Picasso namenil prav portretu naročnika, med naštevanjem umetnikov, ki so ustvarili Vollardov portret, pa svoji gostji dejal, da poseduje nečimrnost ženske. "Mislim, da so ga vsi slikali s tekmovalnostjo, vsakdo je skušal naslikati boljši portret ... Renoir ga je upodobil kot toreadorja in pri tem v resnici kradel od mene. Vendar, moj kubistični portret je najboljši od vseh," je v svoji značilni samozavestni maniri Picasso pojasnil Françoise Gilot. Podobe Vollardove suite je v različnih grafičnih tehnikah - od suhe igle do jedkanice in litografije - ustvarjal sedem let, torej do leta 1937, v obdobju, ko sta tako slikar kot njegova domovina, obenem pa tudi širša Evropa, prehajala pomembne premene in pretrese. In v grafičnih listih je oboje razbrati. Vrsta mitoloških prizorov, v katerih dominira Minotaver, Picassov alterego, je polna aluzij erotičnih obsesij in slikarjeve notranje razpetosti, pa tudi črnih oblakov, ki so se zbirali nad Evropo v času, ko se je v Španiji začela državljanska vojna, preostali svet pa je s pospešeno hitrostjo dirjal v podobno smer.

Cikel stotih grafik, ki so bile natisnjene v 300 izvodih, je razdeljen v pet tematskih sklopov, pri čemer 27 motivov ni tematsko povezanih.

Grafični cikel kaže tudi razvoj Picassove tehnike od razmeroma preprostih in prečiščenih zgodnjih listov s podobami mlade ljubimke Marie-Therese Walter v objemu bradatega kiparja, do poznejših nasičenih, temačnejših podob, kjer vodi njena figura slepega, impotentnega Minotavra skozi noč.

O Minotavru je Picasso Françoise Gilot, prav tako slikarki, ki jo je takrat v svoj atelje povabil pod pretvezo, da bi jo naučil dela v grafični tehniki, dejal, da ta ne verjame, da je lahko ljubljen za to, kar je. "Morda se zato zateka k orgijam ..." Ob podobi minotavra, ki opazuje speče dekle, pa: "Proučuje jo, skuša prebrati njene misli, skuša ugotoviti, ali ga ljubi zaradi tega, ker je pošast ... Ženske znajo biti v tem pogledu čudne ... Težko je reči, ali jo želi zbuditi ali ubiti," se je njegovih besed spominjala v spominih Življenje s Picassom.

Na dražbi v Parizu so prodali okoli 622 artefaktov za 3,3 milijona evrov, kar so v dražbeni hiši po navedbah portala Art Daily ocenili za izjemen uspeh. Med vidnejšimi deli je bila Renoirjeva litografija Pripenjanje klobuka, ki so jo prodali za 43.000 evrov, kar je bilo dvakrat več od ocenjene vrednosti. Podobno zadovoljni so bili s 40.000 evri, ki so jih iztržili za Jahača Toulouse-Lautreca.