Göringovo obsežno zbirko umetnin - večinoma so jo sestavljali kosi, zaplenjeni Judom - so zasegli Američani in jo shranili v Münchnu, pozneje pa predali regionalnim oblastem. Foto:
Göringovo obsežno zbirko umetnin - večinoma so jo sestavljali kosi, zaplenjeni Judom - so zasegli Američani in jo shranili v Münchnu, pozneje pa predali regionalnim oblastem. Foto:
Arhivska fotografija ameriških vojakov ob platnu Eduarda Maneta, ob eni od umetnin, ki so jih nacisti skrili v rudnik v Thüringenu. Ameriško vlogo pri reševanju evropskih umetnin je pred nekaj leti tematiziral film The Monuments Men. Foto: AP

Olje na lesu Lazarjevo vstajenje je delo neznanega nemškega umetnika; proti koncu druge svetovne vojne so ga iz rok nacistov rešili Varuhi zapuščine (o delu ekipe je film posnel George Clooney), nato pa je slika leta 1961 prešla v bavarsko narodno zbirko in tam ostala do danes. Dediči prvotnih lastnikov umetnine namreč niso vedeli, kaj se je zgodilo z njo – je pa organizacija, ki je iskala naropane umetnine, pred leti prišla na sled umetnine, ki je navedena v registru "izgubljenih" slik.


Upravitelji Državne slikarske zbirke se strinjajo, da bodo sliko zdaj od zakonitih lastnikov odkupili.

Družinska usoda, kakršnih je bilo med vojno nešteto
Na les naslikana umetnina je najverjetneje nastala med letoma 1530 in 1540, potem pa prešla v zbirko, ki jo je sestavil James von Bleichröder, sin Gersona von Bleichröderja, judovskega bankirja in Bismarckovega osebnega finančnega svetovalca. James von Bleichröder je umrl še pred vojno, leta 1937. Njegova družina je bila tarča nacističnega pregona; njihova zbirka je bila leta 1938 zasežena in prodana na dražbi. Trgovec, ki je delo kupil na dražbi, ga je takoj prodal Hermannu Göringu.

Nemški feldmaršal in letalski as Hermann Göring je bil ključna figura v Hitlerjevem osvajanju Evrope med drugo svetovno vojno. Po končnem porazu se je predal Američanom, misleč, da ga bodo obravnavali kot maršala, a so ga ti kot vojnega zločinca poslali na sojenje v Nürnberg, kjer je tik pred usmrtitvijo naredil samomor.

Njegovo obsežno zbirko umetnin – večinoma so jo sestavljali kosi, zaplenjeni Judom – so zasegli Američani in jo shranili v Münchnu, pozneje pa predali regionalnim oblastem.

80 let pozneje je na skromni slovesnosti v bavarski prestolnici sliko simbolično sprejel Frank Winkel, dedič Von Bleichröderjeve hčerke, ki je preživela koncentracijsko taborišče.