"Kot arheolog bi si tu lahko dovolil izjemno navdušenje. Navdušenje zato, ker podobne najdbe pri nas še niso prepoznane, v okoliških prostorih, to pomeni tako v severni Italiji kot v hrvaški Istri, pa so podobne najdbe kar pogoste," je za Televizijo Slovenija povedal Boris Kavur z Inštituta za arheologijo in dediščino. Sam domneva, da gre za zelo staro najdbo, verjetno od 14 do 18 tisoč let pred sedanjostjo.

V jami so našli različne dele skeleta in posamične zobe, na kosteh pa ni večjih poškodb. Različni strokovnjaki potrjujejo, da gre za izjemno odkritje, ki priča o tem, kakšno je bilo življenju v severnem Jadranu v pradavnini. Za več podrobnosti bo treba počakati na analize Inštituta za arheologijo pri SAZU-ju.

Kosti izumrle vrste goveda in drugih živali
Na kosti iz stare kamene dobe je s skupino jamarjev po naključju naletel sežanski jamar Ludvik Husu. Tam so ležale kosti in zobje, ki najverjetneje pripadajo izumrlim vrstam goveda, pragovedu turu in/ali bizonu, morda celo divjemu konju. Pra- oziroma divje govedo ali tur, bizon in divji konj so nekdaj živeli v stepah Evrope, Azije in severne Afrike. Potomec tura pa je današnje domače govedo. Živali, ki so jim pripadale najdene kosti, so se očitno skrivale v jami sredi živega muzeja Krasa, ki ga jamar Ludvik Husu pozna kot lasten žep.

Najdba je bila popolnoma nepričakovana, tudi sami so bili presenečeni, razlaga. "Nismo si mislili, da bo jama tako dolga." Dolga je 200 metrov, kosti pa so našli 100 metrov od vhoda. "Ker sem imel že nekaj izkušenj od prejšnjih najdb kosti, sem rekel, to je zelo zanimivo," je povedal Husu.

Najdbo bodo preučevali na inštitutu za arheologijo v Ljubljani, že zdaj pa ugotavljajo, da gre za izjemno odkritje. Kot kaže, sega v čas največje ohladitve, ko je bil severni Jadran morda velika slana puščava, najverjetneje pa stepa, zato je odkritje pomemben prispevek k poznavanju življenja v tem delu Evrope. Za morebitna nova odkritja bo treba počakati na primernejši čas, ko bo v podzemlju več vode.