Renesančni dvorec Ravno Polje pri Ptuju se ponaša z razkošnimi arkadami na dvorišču. Foto: Barbara Žabota; Iz razstave Razumeti grad. Vloga in pomen gradov v slovenski zgodovini/Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU/Zgodovinski inštitut Milka Kosa
Renesančni dvorec Ravno Polje pri Ptuju se ponaša z razkošnimi arkadami na dvorišču. Foto: Barbara Žabota; Iz razstave Razumeti grad. Vloga in pomen gradov v slovenski zgodovini/Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU/Zgodovinski inštitut Milka Kosa
Georg Matthäus Vischer: Topographia ducatus Stiriae, št. 45. Foto: iz razstave Razumeti grad. Vloga in pomen gradov v slovenski zgodovini/Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU.

Kot je dejal poznavalec grajske arhitekture Igor Sapač, smo z delnim porušenjem omenjenega dvorca izgubili enega najpomembnejših spomenikov renesančne arhitekture na Slovenskem.

Renesančni dvorec Ravno polje je po Sapačevih besedah danes le še razvalina, čeprav je bil v 70. letih preteklega stoletja razglašen za kulturni spomenik. Dvorec s štirimi stavbnimi krili in z enim največjih ter najbolj kakovostnih arkadnih dvorišč v Sloveniji je nastal v dveh stavbnih fazah v 16. in 17. stoletju. Zgraditi sta ga dali plemiški rodbini Stubenberg in Galler.

V 80. letih preteklega stoletja so lastniki opustili vzdrževanje in dvorec je začel propadati. Do leta 2000 se je sesula streha na severnem in zahodnem stavbnem krilu iz 17. stoletja. Drugi dve krili sta bili do okoli leta 2000 še v razmeroma dobrem stanju. Bili sta v zasebni lastni in naseljeni ter vsaj zasilno vzdrževani, potem pa so ta del dvorca izpraznili in začelo se je plenjenje stavbe.

Nezavarovana in odprta stavba
Kot je povedala pristojna konzervatorka Eva Sapač z mariborske območne enote Zavoda za spomeniško varstvo, so o tem leta 2007 obvestili inšpektorat za kulturno dediščino ministrstva za kulturo, vendar ta ni ukrepal. Tako je stavba ostala odprta in nezavarovana in plenjenje se je nadaljevalo. Novembra lani se je podrl arkadni hodnik iz 16. stoletja, zaradi česar se je sesula streha nad južnim stavbnim krilom.

Primer dvorca Ravno polje po Sapačevem mnenju kaže na neučinkovitost pristojnih državnih institucij. Ob tem je opozoril, da je na Slovenskem, še posebej na Štajerskem, še več dvorcev, ki so že doživeli ali pa jim grozi podobna usoda. Ob številnih manjših grajskih stavbah pa so ogroženi tudi nekateri objekti, ki sodijo v sam vrh naše spomeniške dediščine, je opozoril.

Med njimi je omenil grad Podčetrtek, ki je bil leta 1990 razglašen za kulturni spomenik. Grad je v zasebni lasti in je že dve desetletji nezavarovan ter odprt, pa čeprav sodi med najpomembnejše srednjeveške slovenske gradove. Podobna usoda je doletela Dvorec Viltuš, ki je v državni lasti, od leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena in velja za najpomembnejšo slovensko grajsko arhitekturo iz obdobja poznega historizma. V zadnjih dveh desetletjih je, kot je pojasnil Sapač, prazen in slabo zavarovan, zato je tarča plenilcev.

Tudi dvorec Slivnica je v državni lasti in od leta 1992 razglašen za kulturni spomenik. Eden od najpomembnejših spomenikov arhitekture iz obdobja zgodnjega historizma v tem delu Evrope je že dve desetletji prazen, v zadnjem času pa iz njega tudi odnašajo stavbno pohištvo. Dvorec Črnci je bil za kulturni spomenik razglašen leta 1991 in skupaj s parkom in gospodarskimi poslopji predstavlja enega najpomembnejših spomenikov grajske kulture zgodnjega baroka v Sloveniji. Po letu 1991 je prešel v zasebno last, novi lastnik pa ga ne vzdržuje.

Dvorec Dornava pa je eden najpomembnejših spomenikov baročne kulture v tem delu Evrope. Leta 1999 je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, a je že desetletje prazen in propada, je povedal Sapač in opozoril še na dvorec Betnava, ki je eden najstarejših geometrično pravilnih zasnov renesančnih dvorcev severno od Alp in pomembna poznobaročna arhitektura. Od leta 1999 je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Leta 2007 so ga začeli prenavljati, a je bila prenova leta 2010 prekinjena in od takrat propada.

Kako upravljamo z našo grajsko dediščino?
Kako upravljamo z našo grajsko dediščino?