Leta 1961 se je v Veliki galeriji zgodilo tudi srečanje med predsednikom Johnom Kennedyjem in sovjetskim premierjem Nikito Hruščovom. Foto: EPA
Leta 1961 se je v Veliki galeriji zgodilo tudi srečanje med predsednikom Johnom Kennedyjem in sovjetskim premierjem Nikito Hruščovom. Foto: EPA
Ker je obnova potekala v dveh fazah, se dvorec za obiskovalce nikoli ni popolnoma zaprl; sloviti lestenci pa so bili tako ali tako na ogled ves čas. Foto: EPA
Velika galerija v Schönbrunnu
Na sredini freske sta Marija Terezija in njen mož Franc Štefan, okoli njiju pa vidimo personifikacije vladarskih vrlin in na povsem zunanjem obodu še alegorije habsburških dednih dežel. Foto: Schloß Schönbrunn

Zdaj je dvorana znova v bolj ali manj takem stanju, kot je bila leta 1755. Po besedah Wolfganga Kippesa, vodje družbe Schloss Schönbrunn Kultur - und Betriebgesellschaft, ki upravlja grad, je prenova Velike galerije stala 2,3 milijona evrov.

Še posebej zahtevno je bilo restavriranje bleščeče bele stenske obloge, ki spominja na marmor ali porcelan, v kateri se odseva svetloba neštetih svetil. Po čiščenju so na stene nanesli kar osem plasti barve, zadnjo je bilo treba še spolirati. Ozračje nekdanjih časov v Veliki galeriji pomaga ustvariti tudi nova LED-razsvetljava, ki je nadomestila prejšnje električne žarnice.

Najhujše so slabe restavracije
Velik izziv je restavratorjem predstavljalo tudi odpravljanje pomanjkljivosti prejšnjih restavriranj na stropnih freskah. Freska italijanskega slikarja Gregoria Guglielmija, ki je bila poškodovana v bombnem napadu, je bila konec 40. let preteklega stoletja restavrirana po predlogi starih fotografij. Zdajšnja prenova je na dan znova zvabila njene sijoče barve.

V 18. stoletju je monarhiji postalo tesno ...
Velika galerija s svojimi bleščeče belimi stenami, pozlato in stropnimi freskami je osrednja dvorana v dvorcu. Skupaj z malo galerijo so jo uredili med veliko prenovo oziroma dograditvijo gradu Schönbrunn med letoma 1743 in 1749, ob koncu katere je grad dobil tudi tako podobo, kot jo ima še danes. Prenova gradu je bila sredi 18. stoletja nujna tudi zaradi vedno številnejše cesarske družine oziroma zaradi vedno več 'koristnikov' brezplačnega bivanja v razkošju. Pod nadzorom Nikolausa Pacassija, ki so ga prav med to prenovo imenovali za dvornega arhitekta, so tako med drugim uredili Malo in Veliko galerijo, ki sta bili predvideni kot središče življenja na cesarskem dvoru. Malo galerijo so uporabljali ob manjših gostijah, veliko pa so odprli ob večjih zabavah, bila pa je tudi prizorišče uradnih državniških sprejemov in banketov.

Prikaz veličine cesarske družine
Velika galerija je bila pravzaprav veličastni prikaz veličine avstrijskega cesarstva pod Marijo Terezijo. Njej je Schönbrunn podaril oče Karl VI., ki se za dvorec ni veliko zanimal, njegovi hčerki pa je bil kompleks všeč in je zato tudi zapovedala njegovo prenovo, po kateri naj ne bi bilo več dvoma, da gre za poletno rezidenco močne avstrijske vladarske dežele. Temu duhu sledijo tudi stropne freske v Veliki galeriji, na katerih je italijanski umetnik Gregorio Guglielmi upodobil uspešno vladavino Marije Terezije. Na sredi sta tako naslikana Marija Terezija in njen mož Franc Štefan, okoli njiju pa vidimo personifikacije vladarskih vrlin in še bolj zunaj alegorije habsburških dednih dežel.

V nekdanji poletni rezidenci Habsburžanov sicer dnevno naštejejo 5.000 obiskovalcev.