Dvodnevno srečanje je potekalo v Rimu, saj od decembra 2020 skupini G20 predseduje Italija. Pri odločitvi, da se je srečanje posvetilo kulturi, je šlo za strateško izbiro, povezano s pomenom kulturnega sektorja v Italiji in potrebo po skupni oceni vplivov pandemije.

Kultura je pravzaprav močno orodje za hitro okrevanje, tako glede vrednot, ki bodo podlaga za regeneracijo po pandemiji, kot tudi glede vloge kreativnih sektorjev gospodarstva pri ustvarjanju novih delovnih mest in priložnosti. Kultura predstavlja ključni motor za trajnostno, uravnoteženo in vključujočo rast, ki je skladna z agendo italijanskega predsedovanja tej skupini, navaja uradna spletna stran G20.

Zgodovinsko srečanje v večnem mestu
Na dvodnevnem srečanju so z ministri članic G20 in delegacijami povabljenih držav sodelovali tudi predstavniki nekaterih ključnih mednarodnih organizacij, kot so Unesco, OECD, Svet Evrope in Unija za Sredozemlje ter mednarodnih organizacij, dejavnih v kulturnem sektorju, kot so ICCROM (Mednarodni center za študij varstva in restavriranja kulturnih dobrin), ICOM (Mednarodni svet muzejev) in ICOMOS (Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja), pa tudi glavni akterji v boju proti zločinom, povezanim s kulturno dediščino, kot so UNODC (Urad Združenih narodov za droge in kriminal), Interpol in WCO (Svetovna carinska organizacija).

V postopek je bila neposredno vključena tudi novim generacijam posvečena skupina Youth 20, ki deluje v okviru G20.

Med sodelujočimi je bil tudi Matjaž Gruden, ki je direktor za demokratično participacijo v Svetu Evrope. "Še najpomembneje, da se kultura in umetnost pripoznavata ne samo zaradi materialnega prispevka h gospodarstvu in družbenemu razvoju, temveč tudi zato, ker sta kultura in umetnost tisti, ki v družbi dejansko omogočata kreativnost, inovativnost, razmišljanje, komentar, refleksijo, tudi kritiko. Brez tega pa ni ne proste ne učinkovite in uspešne družbe," je povedal za Televizijo Slovenija.

S kulturno dediščino se naj ukvarja mednarodna skupnost
Do deklaracije je vodilo skoraj leto dni intenzivnega dela, v tem času so opredelili pet točk oziroma pet ključnih interesnih področij, na katera so bila osredotočena prizadevanja kulturi posvečenega srečanja G20. Osrednja točka deklaracije je namenjena zaščiti kulturnih dobrin. "Dogovorili smo se za ustanovitev posebnih nacionalnih varnostnih enot, ki bodo po navodilih Unesca ščitile svetovno kulturno dediščino. Če že pripada vsem človeštvu, je prav, da se z njo ukvarja mednarodna skupnost," je dejal italijanski minister za kulturo Dario Franceschini.

Poleg zaščite kulturnih dobrin so med ključnimi prednostnimi točkami še: kultura in podnebne spremembe, kultura in izobraževanje, kulturne in kreativne industrije ter digitalna preobrazba v kulturi. Italija je prav tako sprejela ukrepe za trajno vključitev kulture v skupino G20, vključno s formalizacijo delovne skupine za kulturo, navaja spletna stran Unesca.

Kultura in umetnost ne bosta pozabljeni na srečanju vodij držav članic G20
Deklaracijo so sprejeli v rimskem Koloseju, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Glede na napovedi bosta kultura in umetnost vključeni tudi med teme srečanja vodij držav članic G20, ki bo potekalo oktobra letos.

Vključitev kulture odraža postopno širitev obsega razprav skupine G20 v zadnjih letih, ki je prešlo na globlji razmislek o sodobnih družbenih vprašanjih. Prav tako dokazuje vse večjo usklajenost prednostnih nalog skupine G20 z agendo Združenih narodov (ZN) za trajnostni razvoj do leta 2030 – zlasti s podporo vključujočim in uravnoteženim vzorcem rasti ter razširitvijo mehanizmov upravljanja na druge zainteresirane strani, kot so medvladne organizacije in civilna družba, so še zapisali na Unescovi spletni strani.

Več v prispevku Janka Petrovca, dopisnika RTV Slovenija iz Rima: