"Babirusa" ("prašič-jelen") in odtis roke: ju znate razločiti? Foto: Reuters

Slikanje po skalah je eden izmed kazalnikov abstraktnega uma, zametek tega, čemur bi lahko rekli ključna lastnost "modernega človeka".

arheolog Thomas Sutikna
Dejstvo, da so ljudje na Sulavesiju ustvarjali nekaj zelo podobnega kot njihovi sodobniki v Evropi, bi lahko pomenilo, da je umetnost spontano vzklila na več koncih sveta. Foto: Kinez Riza / Nature
Slike so odkrili že pred več kot 60 leti, a ji je znanost do zdaj narobe datirala. Foto: Kinez Riza / Nature
Novo odkritje tako na laž postavlja že prej sporno teorijo, da so evropske jamske slikarije morda delo neandertalcev, ki so na tem področju živeli pred 41 tisoč leti. Na Sulavesiju neandertalcev namreč ni bilo, pa je vseeno nastajala skoraj identična umetnost. (Na sliki je replika slavne španske jame Altamira.) Foto: EPA

Slikarije in odtisi rok, najdeni v jami na indonezijskem otoku Sulavesi, so stari vsaj toliko kot slovite jamske slikarije v Franciji in Španiji, o katerih se otroci danes učijo že v osnovnih šolah; strokovnjaki verjamejo, da dokazujejo še zgodnejše rojstvo človeške ustvarjalnosti, kot smo sklepali do zdaj.

Eden izmed indonezijskih obrisov roke, ki je star vsaj 39.900 let, odslej tako velja za najstarejšo ohranjeno "risbo s šablono", zatrjuje nova študija, objavljena v zborniku Nature. Primerljiva je z najstarejšo slikarijo na kamnu, torej rdečo piko iz španske jame El Castillo. Upodobitve živali v slavnih jamah Chauvet in Lascaux so stare "samo" od 18 do 26 tisoč let.

Dve precej podrobni risbi živali - eno so krstili za "prašič-jelena" - in še nekaj obrisov rok v rdeči barvi datira od 35 do 40 tisoč let nazaj, kar je nekako isti časovni okvir, v katerem so nastale prve evropske jamske slikarije.

Dokaz je bilo razpadanje urana
Indonezijski umetniki so za svoje slikarije uporabili pigment rdeče okre, ki je do danes ohranil večino svoje barve. Slike sicer niso novo odkritje: arheologi jih poznajo od leta 1950, a je do zdaj veljalo, da so stare okoli 10 tisoč let. Šele leta 2011 so nato prvič opazili nenavadne robove, ki so se formirali na risbah. Ta "jamska pokovka", kot ji rečejo, je posledica nalaganja mineralov - in zaradi teh oblog je bilo mogoče testirati stopnjo razgradnje urana. Tako se je izkazalo, da je najnižja starost slikarij 40 tisoč let. Znanstveniki zatrjujejo, da je njihova metoda precej zanesljiva.

Takih rezultatov ni pričakoval nihče
"Vau, tega res ni nihče pričakoval," je priznala vodja študije Maxime Aubert, arheologinja z avstralske univerze Griffith. "Do zdaj je veljalo, da je bila Evropa pred okrog 40 tisoč leti središče simbolične eksplozije v zgodnjem človeškem ustvarjanju, kot so jamske slikarije in druge oblike ustvarjanja podob, vključno s figurativno umetnostjo."

Kar se tiče samih slikarij, so živali "resnično, resnično podrobno narejene", ocenjuje Aubertova. "Ko jih gledaš z zavestjo, da so stare 40 tisoč let, je to nekaj neverjetnega." Prazgodovinski umetniki so roke naslikali tako, da so pihali ali brizgali barvo okrog rok, ki so jih pritiskali na podlago.

Umetnost je definicija človeka
"Arheologi radi postavljajo trditve tipa 'Zaradi te-in-te lastnosti smo ljudje', ampak ko gre za začetke umetnosti, imajo verjetno prav. Našo vrsto vleče k ustvarjanju umetnosti. Tako ali drugače je prisotna v vsem, kar počnemo,"
je pripomnil še eden izmed avstralskih arheologov, ki so sodelovali, Adam Brumm.

Ker so indonezijske in evropske slikarije nastale ob približno enakem času, to bodisi pomeni, da se je umetnost vzporedno in ločeno razvila na različnih delih sveta, ali pa - kar je bolj verjetno - da so bili ljudje, ko so se pred 65 tisoč leti razširili iz Afrike, že razviti do te mere, da so bili sposobni ustvarjati slike.

Do zdaj je znanost sicer v Afriki našla le zelo redke primere starodavne umetnosti, saj je geologija taka, da se težje ohrani.

Slikanje po skalah je eden izmed kazalnikov abstraktnega uma, zametek tega, čemur bi lahko rekli ključna lastnost "modernega človeka".

arheolog Thomas Sutikna