Nova dognanja namigujejo, da bi lahko glinene vojake, ki so jih leta 1974 čisto naključno odkrili lokalni kmetje pri grobnici prvega kitajskega cesarja Čin Ši Huangdija blizu današnjega mesta Šian, navdihnili antični Grki. Foto: EPA
Nova dognanja namigujejo, da bi lahko glinene vojake, ki so jih leta 1974 čisto naključno odkrili lokalni kmetje pri grobnici prvega kitajskega cesarja Čin Ši Huangdija blizu današnjega mesta Šian, navdihnili antični Grki. Foto: EPA
Činov mavzolej
Činov mavzolej je z 8.000-glavo glineno vojsko uvrščen na seznam Unsecove svetovne kulturne dediščine. Foto: EPA
Glineni vojščaki
Pred postavitvijo Činove grobnice na Kitajskem niso imeli tradicije oblikovanja človeških kipov v naravni velikosti - njihovi kipci so namreč prej v višino merili le okoli 20 centimetrov. Foto: EPA

Arheologi so namreč našli dokaze, da so stiki med Kitajsko in zahodom obstajali že več kot 1.500 let pred prihodom evropskega pustolovca Marca Pola v to azijsko velikanko. Doslej se je domnevalo, da je bil Polo v 13. stoletju prvi Evropejec, ki je dosegel Kitajsko - a arheologi zdaj pravijo, da so stiki med civilizacijama obstajali že mnogo stoletij prej, poroča BBC.
.
Predpostavljen navdih v kulturi antične Grčije
Glinene vojake, ki so jih leta 1974 čisto naključno odkrili lokalni kmetje pri grobnici prvega kitajskega cesarja Čina blizu današnjega mesta Šian, bi lahko navdihnili antični Grki. Poleg tega bi lahko grški rokodelci v tretjem stoletju pred našim štetjem usposabljali lokalne kolege na omenjenem območju, ki velja za zibelko kitajske civilizacije.

Ločena študija pa na podlagi odkritja za Evropejce specifičnega mitohondrijskega DNK na območju najbolj zahodne kitajske pokrajine Šindžang nakazuje, da so se morda zahodnjaki tam naselili, živeli in umrli pred in med obdobjem prvega cesarja v tretjem stoletju pred našim štetjem.

Slavni glineni vojaki
Glineni vojaki, ki naj bi jih bilo osem tisoč, so bili zakopani dober poldrugi kilometer od grobnice cesarja Čina. Do postavitve te grobnice na Kitajskem niso imeli tradicije oblikovanja človeških kipov v naravni velikosti. Kipi pred tem so bili zgolj kipci, ki so v višino merili okoli 20 centimetrov. Činov mavzolej je skupaj z glineno vojsko uvrščen na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine.

Arheologinja Lijeva je zato prepričana, da je moral vpliv, ki je vodil v tako veliko spremembo v rokodelski spretnosti in slogu, priti od zunaj, torej ne iz Kitajske. "Zdaj menimo, da so glineno vojsko, akrobate in skulpture iz brona navdihnile grške skulpture in umetnost."

To teorijo po besedah Lukasa Nickla z dunajske univerze podpira tudi odkritje kipov cirkuških akrobatov, ki so jih nedavno našli v cesarjevi grobnici. "Predstavljam si, da je bil tam tudi grški kipar, ki je usposabljal lokalne," pravi profesor Nickel. Prepričan je, da so prvega cesarja navdihnili grški kipi, ki so v Srednjo Azijo prišli stoletje po Aleksandru Velikem.

V zavetju glinenih vojakov
To niso edina odkritja v povezavi s prvi cesarjem. Njegova grobnica, ki je pravi kompleks, je namreč precej večja, kot so sprva domnevali. Kar 200-krat večja je na primer od Doline kraljev v Egiptu.

Čin Ši Huangdi je na kitajskem ozemlju ustvaril prvo enotno državo. V času njegove vladavine so izvedli številne reforme, z njegovo smrtjo pa je zelo napredna dinastija Čin tudi propadla. Prvi cesar naj bi se zelo bal smrti, zaradi česar naj bi ga v posmrtnem življenju spremljali glineni vojaki.

Posmrtni ostanki cesarjeve konkubine?
V grobnici so poleg tega naleteli na iznakažene posmrtne ostanke ženske, ki bi lahko bila konkubina prvega cesarja na visokem položaju. Ob tej pa tudi lobanjo moškega, v kateri je bila puščica samostrela - predpostavlja se, da gre za lobanjo najstarejšega sina prvega cesarja, ki so ga po Činovi smrti skupaj z drugimi ubili v spopadih za oblast.