V Kranju si želijo, da bi časovno kapsulo znova zazidali, saj menijo, da gre za intimno lastnino šolske stavbe. Ob tem bi jo dopolnili z dokumenti iz današnjega časa in podatki o tokratni prenovi. Foto: Nika Leben
V Kranju si želijo, da bi časovno kapsulo znova zazidali, saj menijo, da gre za intimno lastnino šolske stavbe. Ob tem bi jo dopolnili z dokumenti iz današnjega časa in podatki o tokratni prenovi. Foto: Nika Leben
Gimnazija Kranj
Na Gimnaziji Kranj poteka energetska obnova stavbe in prenova električnih instalacij, ob tem pa so po naključju našli sklepni kamen in nišo, v katero so pred davnimi leti vložili bakreno skrinjico z dokumenti. Foto: BoBo
Gimnazija Kranj
Osrednja vsebina odkrite časovne kapsule je spomenica z 18. septembra 1897, ki jo je sestavil profesor Anton Štritof, med letoma 1895 in 1900 na Gimnaziji Kranj učitelj slovenščine, latinščine, nemščine, geografije in zgodovine. Foto: BoBo

Trenutno na stavbi gimnazije poteka energetska obnova stavbe s prenovo električnih instalacij, je povedal ravnatelj Gimnazije Kranj Franc Rozman. "Delavci so povsem slučajno zarisali prostor za električno omarico prav na mestu, kjer je bila vzidana skrinjica, sicer je ne bi našli."

Spomenica s prizadevanji za nastanek gimnazije
Sicer se je že prej vedelo, da so ob gradnji stavbe vanjo zazidali spomenico - se pravi pismeno izjavo, namenjeno politični oblasti -, ki vsebuje vsa prizadevanja za nastanek gimnazije. Vendar je spominska plošča izginila, za sklepni kamen pa se je pozabilo, kje je bil vgrajen. Po vseh teh letih so tako mesto našli po naključju, hkrati pa še vsebino, ki ima veliko zgodovinsko in simbolno vrednost.

Konservatorka Nika Leben iz kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine je poudarila, da je vsebina najdbe v Gimnaziji Kranj zelo bogata in dragocena. "Predstavlja zanimivo gradivo ne le za nas, ki se profesionalno ukvarjamo z arhitekturo, temveč tudi za dijake gimnazije in ne nazadnje za cel Kranj," je prepričana konservatorka.

Sicer takšne najdbe niso tako redke, saj so v ljudski arhitekturi precej pogosto v stavbo vzidali časovno kapsulo z dokumenti ali takratnim denarjem. Sorodne najdbe so na primer odkrili v Sitarski hiši v Stražišču in pa na Šenkovi domačiji na Zgornjem Jezerskem. "Vendar nimamo veliko priložnosti, da bi jih našli, saj zanje ne vemo, dokler ne posežemo v stavbno substanco," je pojasnila Lebnova, ki se ji zdi najdba v kranjski gimnaziji najbogatejša.

Osrednja vsebina odkrite časovne kapsule je spomenica iz 18. septembra 1897, ki jo je sestavil profesor Anton Štritof, ki je med letoma 1895 in 1900 na Gimnaziji Kranj poučeval slovenščino, latinščino, nemščino, geografijo in zgodovino. Ob spomenici so bili v bakreno skrinjico položeni še revije in časopisi, ki so takrat izhajali, mošnjiček z novci, lekarniška vrečka, v kateri so bila verjetno zdravila, in pa fotografija Kranja iz tistega časa.

"Ta nam sicer vzbuja nekaj dvoma o tem, kdaj je bila skrinjica vzidana, saj sta na fotografiji oba kraka gimnazije enako dolga, kar se je zgodilo šele leta 1902," je pojasnila konservatorka in dodala, da bodo fotografijo in dokumente natančno preučili, ko bodo restavrirani.

Intimna vsebina šolskih zidov
Po restavriranju bodo pripravili tudi natančen opis vsebine in oceno zgodovinske vrednosti. Sicer pa si v Kranju želijo, da bi jo nato znova zazidali, saj menijo, da gre za intimno lastnino šolske stavbe. Dopolnili pa bi jo z dokumenti iz današnjega časa in podatki o tokratni prenovi - morda bo priložnost za to 18. septembra. Takrat bodo namreč odprli razstavo ob 120-letnici dograditve gimnazijske stavbe, ki je v svoji zgodovini izšolala že več kot 13.000 maturantov.

Stavba Gimnazije Kranj velja za najbolj monumentalno zgradbo iz obdobja neohistorizma na Gorenjskem. Načrte zanjo je izdelal Viljem Treo, ki je sodeloval tudi pri gradnji Slovenske filharmonije in Narodnega muzeja v Ljubljani.