Mehiška prestolnica je v celoti zrasla na ruševinah poraženega, uničenega Tenochtitlana, ki so ga Španci napadli leta 1521. To seveda pomeni, da je pod modernimi stavbami še cel kup arheoloških ostankov, ki samo čakajo, da jih kdo odkoplje. Foto: Reuters
Mehiška prestolnica je v celoti zrasla na ruševinah poraženega, uničenega Tenochtitlana, ki so ga Španci napadli leta 1521. To seveda pomeni, da je pod modernimi stavbami še cel kup arheoloških ostankov, ki samo čakajo, da jih kdo odkoplje. Foto: Reuters
Lorena Vazquez, ena od strokovnjakov Narodnega inštituta za arheologijo in zgodovino (INAH), ki že od predlani počasi odkopavajo skrivnostni Huey Tzompantli.
Lorena Vazquez, ena od strokovnjakov Narodnega inštituta za arheologijo in zgodovino (INAH), ki že od predlani počasi odkopavajo skrivnostni Huey Tzompantli. Foto: Reuters
false
Na tipično stojalo je šlo približno 35 človeških lobanj; v nekaterih so luknje, ki so morda nastale zaradi nabadanja glav na kole. Foto: Reuters

Arheologi so našteli že več kot 650 lobanj, zagozdenih v apnenec, poleg tega pa še fragmente drugih, raztresenih po stavbi cilindraste oblike, ki jo odkopavajo v neposredni bližini Templa Mayor. Veliki tempelj, danes preurejen v muzej ruševin na prostem, je bil eno od ritualnih središč azteške prestolnice Tenochtitlan, ki so jo španski kolonizatorji zravnali s tlemi in na njenem mestu začeli graditi današnji Mexico City.


Pred kratkim odkriti stolp naj bi bil del konstrukcije Huey Tzompantli, masivne skladovnice lobanj, ki je nagnala strah v kosti španskim konkvistadorjem. Kronisti, ki so spremljali vojsko Hernána Cortésa med osvajanjem novega sveta, že v kronikah iz tistega časa omenjajo impresivno strukturo.

Zgodovina priča, da so že dolgo pred prihodom Evropejcev v številnih mezoameriških civilizacijah glave usmrčenih nasprotnikov hranili na "stojalih za lobanje"; beseda zanje je tzompantli.

Arheologi sklepajo, da so Azteki lobanje v stolp vgrajevali po tem, ko so bile nekaj časa javno razstavljene na stojalih za lobanje. Stolp ima v premeru približno šest metrov, stal pa je na vogalu svetišča Huitzilopochtlija, azteškega boga sonca in vojne (prav bog sonca je bil tisti, ki je po verovanju Aztekov zahteval človeške žrtve). Do temeljev stolpa se za zdaj še niso prebili.

Od kod so ženske in otroci?
Že od leta 2015, ko so začeli izkopavati pod mehiško prestolnico, pa strokovnjaki tej podobi preteklosti lahko dodajajo nove podrobnosti. "Pričakovali smo, da bomo našli samo moške, predvsem mlade moške, torej bojevnike. Ne pričakuješ namreč, da so v vojno hodili tudi otroci in ženske," razmišlja Rodrigo Bolaños, biološki antropolog, ki sodeluje pri izkopavanjih. "Dogajalo se je nekaj, o čemer nimamo nobenih pričevanj. Nekaj čisto novega za Huey Tzompantli."

Arheolog Raul Barrera je prepričan, da je stolp ena od "zgradb iz lobanj", ki jih v svojih zapisih omenja Andres de Tapia, vojak Cortésove vojske, ki je leta 151 osvajala današnjo Mehiko. De Tapia pripoveduje o tem, kako so naleteli na tisoče lobanj, postavljenih v to, kar danes poznamo kot Huey Tzompantli. Do zdaj so arheologi našteli 676 lobanj, a bo to število do konca izkopavanj še naraslo.