Skoraj vse prazgodovinske človeške ostanke so našli na vzhodni strani kamnitega kroga. Številne so izkopali že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, a ker se jim niso zdeli pomembni, so jih pomešane zakopali nazaj v eno jamo in tako uničili njihovo arheološko vrednost. Foto: EPA
Skoraj vse prazgodovinske človeške ostanke so našli na vzhodni strani kamnitega kroga. Številne so izkopali že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, a ker se jim niso zdeli pomembni, so jih pomešane zakopali nazaj v eno jamo in tako uničili njihovo arheološko vrednost. Foto: EPA
Stonehenge
Jeseni bodo v Stonehengeu odprli dolgo pričakovani center za obiskovalce, ki je bil načrtovan že za leto 2000. V njem bodo predstavljali dolgo in zapleteno zgodovino enega najslavnejših in najskrivnostnejših prazgodovinskih spomenikov. Foto: EPA

Skozi leta so nastale številne teorije, po katerih bi bil Stonehenge lahko prizorišče verskih obredov, astronomski observatorij, območje z zdravilnimi močmi ali svetišče. Najnovejše arheološke raziskave po poročanju Guardiana kažejo, da je bilo že stoletja, preden je bil postavljen prvi kamen, tam verjetno pokopališče prazgodovinskih veljakov.

Zgodovina smrti in grobov
Novo teorijo je postavil arheolog Mike Parker Pearson, ki Stonehenge in okolico raziskuje že več desetletij. Z ekipo so izkopali več kot 50 tisoč kremiranih ostankov kosti, ki so pripadale 63 posameznikom. Prvi ljudje so bili tam pokopani, še preden je Stonehenge dobil današnjo obliko. Datiranje ostankov kosti je datum postavitve prvega kamnitega kroga potisnilo še 500 let v preteklost - v leto 3000 pr. n. št. -, potem pa so območje vsaj dve stoletji uporabljali kot veliko krožno pokopališče.

Arheolog Mike Pitts je prepričan, da je v Stonehengeu na stotine grobov in da so nekateri iz časov, ko kamnov tam še ni bilo. "Vsa zgodovina spomenika pa je povezana s smrtjo in pokopavanjem preminulih – menim, da bomo našli še veliko več grobov, ki nam bodo razkrili več zgodbe."

Najdbe nakazujejo na grobove veljakov
Številne grobove v Stonehengeu so izkopali že pred skoraj sto leti, a so jih imeli za nepomembne. Takratni arheologi so bili mnenja, da so bili tam večinoma pokopani odrasli moški. Z novimi tehnologijami pa so znanstveniki zdaj ugotovili, da je bilo pokopano skoraj enako število moških in žensk, med njimi pa so bili tudi otroci in celo novorojenček. Morda bodo v prihodnosti s pomočjo raziskav DNK-ja ugotovili, kdo so bili ti ljudje in kakšne so bile povezave med njimi.

Najdbe v grobovih, kot so ostanki orožja in kadila, nakazujejo, da bi tam pokopani posamezniki lahko bili verski ali politični veljaki in njihove družine. Raziskave so opravili znanstveniki in arheologi z več britanskih univerz. Svoje delo bodo prvič podrobno predstavili v nedeljo z dokumentarnim filmom Secrets of the Stonehenge Skeletons, ki ga bodo predvajali na TV-programu Channel 4, še poroča Guardian.