Od leta 1905 v središču prestolnice stoji Prešernov spomenik, delo kiparja Ivana Zajca. Foto: BoBo
Od leta 1905 v središču prestolnice stoji Prešernov spomenik, delo kiparja Ivana Zajca. Foto: BoBo

Program brezplačnih dogodkov na Ta veseli dan kulture vsako leto obsega gledališke in plesne predstave, razstave, koncerte, filmske projekcije, predavanja, delavnice, vodenja in številne druge prireditve, namenjene vsem starostnim skupinam.

Ob tokratnem veselem dnevu kulture je nastal tudi zbirnik kulturno-umetniških dogodkov, ki potekajo po vsej Sloveniji in zamejstvu.

Zbirnik omogoča razvrstitev dogodkov glede na regijo, starostno skupino, zvrst in druge posebnosti. Gre za širok nabor kulturno-umetniških dogodkov za vse starostne skupine, med drugim tudi za družine in organizirane skupine iz vzgojno-izobraževalnih zavodov.

Kraji po državi v znamenju Ta veselega dneva kulture

Prešerni Kranj in Prešernova Vrba

Sorodna novica Ta veseli dan kulture tudi v znamenju novih vsebin in posodobitev na portalu Fran

V Prešernovem Kranju so med drugim dopoldne potekali vodeni ogledi Prešernovega gledališča, na katerih so se lahko obiskovalci sprehodili po gledališkem zaodrju in odkrivali zakulisne kotičke, kjer nastajajo predstave. Vabi tudi Prešernova hiša, kjer je pesnik živel od jeseni leta 1846 pa do svoje smrti in je bil na obletnico njegove smrti 8. februarja 1964 odprt spominski muzej.

Tam si je mogoče ogledati novo kulturnozgodovinsko in likovno razstavo Prešernovi nagrajenci in pesnjenje za otroke. Tako kot je Prešeren napisal Povodnega moža in priredil druge pesmi za najmlajše, so izziv v pisanju poezije za otroke videli tudi drugi največji slovenski pesniki Niko Grafenauer, Tone Pavček, Svetlana Makarovič, Miroslav Košuta, Kajetan Kovič in drugi. Predstavitev njihovega dela so spremljale ilustracije najvidnejših domačih umetnikov. Nekatere pesmi je bilo mogoče poslušati tudi v uglasbeni obliki.

Pestro dogajanje je tudi v občini Žirovnica, kamor spada Prešernova rojstna hiša v Vrbi, kjer se odvija več kulturnih prireditev, posvečenih spominu na Prešerna. Glavni dogodek je bila proslava ob prazniku občine s podelitvijo občinskih priznanj. Na občini se sicer intenzivno pripravljajo na gradnjo obvoznice mimo Vrbe, ki bo stekla v prihodnjem letu, ko je predviden tudi začetek urejanja območja Prešernove domačije. Občina bo k pripravi konservatorskega načrta za Vrbo pristopila v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). "Namen je ohranjanje vasi, izboljšanje njenega videza in izkušnje tako za lokalno prebivalstvo kot za obiskovalce," je povedal direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Matjaž Koman.

Na ministrstvu za kulturo se medtem pripravljajo na obnovo Prešernove rojstne hiše in gospodarskega poslopja za hišo, ki ga je država leta 2019 odkupila, da bi lahko to območje celovito uredila. Gospodarski objekt bo urejen v interpretacijski center s podpornimi in dopolnilnimi programi za muzejsko in kulturno dejavnost. Še konec tega leta ali na začetku prihodnjega bo tako lahko objavljen javni razpis za izvajalca del za obnovo gospodarskega poslopja in Prešernove hiše. Celovita obnova domačije, vključno s postavitvijo stalne razstave, naj bi bila zaključena v prvi polovici leta 2026. Foto: BoBo
Na ministrstvu za kulturo se medtem pripravljajo na obnovo Prešernove rojstne hiše in gospodarskega poslopja za hišo, ki ga je država leta 2019 odkupila, da bi lahko to območje celovito uredila. Gospodarski objekt bo urejen v interpretacijski center s podpornimi in dopolnilnimi programi za muzejsko in kulturno dejavnost. Še konec tega leta ali na začetku prihodnjega bo tako lahko objavljen javni razpis za izvajalca del za obnovo gospodarskega poslopja in Prešernove hiše. Celovita obnova domačije, vključno s postavitvijo stalne razstave, naj bi bila zaključena v prvi polovici leta 2026. Foto: BoBo

Prestolnica v znamenju Tega veselega dneva kulture

V Ljubljani je bilo med drugim pestro v Pionirskem domu – Centru za kulturo mladih, kjer so se mladi, ki obiskujejo glasbene in gledališke delavnice v Pionirskem domu, predstavili z nekaj avtorskimi skladbami in skozi improvizacijsko gledališče zaigrali nekaj utrinkov iz Prešernovega življenja.

V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani je tokrat poleg vodenih ogledov v poklon letošnjemu Tavčarjevemu letu na ogled edinstvena zbirka tiskanih in prevodnih izdaj Ivana Tavčarja, njegove rokopisne zapuščine in ostaline, ki jih hranijo v NUK-u. Med drugim so na ogled fragment Visoške kronike ter fotografije in dela, ki so izšla v tiskani obliki v času njegovega življenja. V NUK-u pripravljajo tudi spletni učni pripomoček za interaktivno učenje o Tavčarjevem življenju in delu.

Razstave v ustanovah, ki spadajo pod Muzeje in galerije Mestne občine Ljubljana, je mogoče obiskati do 18. ure. Pestro dogajanje je tudi na Ljubljanskem gradu, kjer so organizirana posebna vodstva tudi za najmlajše, ki se lahko obširneje podučijo o zgodovini tega gradu. Osrednji dogodek ob obletnici Prešernovega rojstva je bil pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani, kjer je odzvanjala Zdravljica in si je bilo mogoče ogledati uprizoritev različnih delov Prešernovih Zabavljivih sonetov in Glose.

V Mariboru se je slavljenje kulture začelo že dan prej

V štajerski prestolnici se je dogajanje ob kulturnem dnevu začelo že 2. decembra, saj je SNG Maribor ponudil brezplačne vstopnice za dve uprizoritvi.

"Pokrajinski muzej Maribor se je 3. decembru pridružuje z javnimi vodstvi, ki pritegnejo širše kroge prebivalstva. Tako smo ob tej priložnosti pripravili tudi občasno razstavo, na kateri prikazujemo izbrane predmete iz 120-letne zgodovine Pokrajinskega muzeja Maribor," je za Televizijo Slovenija povedal tamkajšnji kustos Oskar Habjanič.

"Kulturni praznik (8. februar, op. n.) je res postal vseslovenski praznik kulture in umetnosti, ob tej priložnosti Umetnostno galerijo Maribor obišče približno 1500 ljudi v enem dnevu, tako da se takrat borimo predvsem z obvladovanjem množice. Ta 3. december pa je bolj za sladokusce," je povedala direktorica galerije Simona Vidmar Čelik.

Mariborčani uživajo v dnevu kulture

In še drugje po državi …

V Koroški galeriji likovnih umetnosti se je odvila brezplačna projekcija mladinskega filma v slovenjgraškem kinu. Vrata so odprla tudi kulturna društva. Raum AU gosti razstavo umetnika in teoretika Ištvana Išta Huzjana, ki je v ospredje postavil javno infrastrukturo in otroka ter jo je mogoče obiskati do večera. "Obisk kulturnih ustanov zelo niha. Po obdobju korone je nekoliko upadel, a je to popolnoma različno od programa do programa in od razstavljavcev," je za Televizijo Slovenija povedal Jernej Kožar, kustos v koroški galeriji.

V Velenju Mešani pevski zbor Gorenje že tradicionalni koncert posveča prav največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. Uglasbeno poezijo tokrat izvajajo skupaj z vezno besedo Pavleta Ravnohriba.

V Pokrajinskem muzeju Koper so že pred dnevi odprli razstavo z naslovom Nevidne ženske Istre, posvečeno Istrankam in Šavrinkam, ki jo je bilo mogoče obiskati do poznega popoldneva.

Javno vodstvo v Koroški galeriji, popoldne še film

Od 200-letnice Prešernovega rojstva

Dnevi odprtih vrat slovenske kulture, imenovani Ta veseli dan kulture (izpeljanka iz naslova priljubljene Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi), na pobudo ministrstva za kulturo potekajo že vse od leta 2000, ko je bila 200-letnica rojstva pesnika Franceta Prešerna, in sicer z namenom dodatno spodbuditi ljudi za obiske kulturnih ustanov.

"Država, ministrstvo in tudi občine imamo različne razpise, financiramo ustrezno javne zavode v kulturi, iščemo nove načine razvoja kulturne scene in resorja. Na ta način se približa in hkrati omogoča zadosti velika kulturna produkcija, tako da je čim več dogodkov po vsej Sloveniji. Drugo pa je to, da z ustreznim načinom financiranja tudi dogodki niso predragi in so dostopni različnim družbenim skupinam," je za Radio Slovenija povedal Marko Rusjan, državni sekretar z ministrstva za kulturo.

Dan v znamenju Franceta Prešerna. Foto: BoBo
Dan v znamenju Franceta Prešerna. Foto: BoBo

Ministrstvo za kulturo je objavilo tudi poslanico ministrice Aste Vrečko, v kateri je sporočila, da na ta dan "slavijo naša umetnost, naša kultura, kreativnost in povezanost skozi zgodovino. Kultura nas v vseh pomenih bogati, oblikuje našo identiteto ter krepi solidarnost in sočutnost med nami." Ob tem je povabila državljane, da na ta dan raziskujejo umetniški svet, obiščejo kulturne ustanove in se prepustijo čarom kulture. "Izrazimo spoštovanje do kulturnih delavcev, ustvarjalk in ustvarjalcev, ki s svojo predanostjo oblikujejo in bogatijo naš vsakdan. Naj bo Ta veseli dan kulture navdihujoč in poln kulturnih doživetij," je še v poslanici pozvala ministrica.

Izid zbirke knjig v lahkem branju

Ta veseli dan kulture sovpada s svetovnim dnevom invalidov in ljudi s posebnimi potrebami. Ob tej priložnosti so pri Zvezi Sožitje poskrbeli za izdajo posebne zbirke knjig v lahkem branju, ki prinaša vpogled v podrobnosti življenja Franceta Prešerna in njegovo najbolj znano poezijo. Med drugim so vključene njegove pesmi O Vrba, Povodni mož, Nezakonska mati, Apel in čevljar ter Slovo od mladosti.

Do zbirke, ki vključuje tri knjige,
lahko dostopate na tej povezavi.

Zbirka omogoča preprost in dostopen vpogled v pesnikovo pestro življenje ter njegovo izjemno literarno dediščino. Knjige so zasnovane tako, da so primerne za različne bralne stopnje, kar pomeni, da so primerne za vse, ne glede na stopnjo razumevanja besedil in starost. Vse pesmi v zbirki so ilustrirane, vsebina pesmi pa je dodatno obrazložena, kar omogoča boljše razumevanje in interpretacijo pesniških sporočil.

"Naš glavni cilj je omogočiti bralcem z motnjami v duševnem razvoju dostop do poezije Franceta Prešerna, ki je eden od najbolj izpovednih in prodornih pesnikov v slovenskem prostoru. Njegove besede, misli in teme, ki jih je nagovarjal, so pomemben del naše kulture in zato je izjemno pomembno, da imajo do njih dostop prav vsi. Pravica do dostopnih kulturnih gradiv je zapisana tudi v 30. členu konvencije ZN-a o pravicah invalidov," je povedala urednica zbirke Živa Jakšić Ivačič.

Foto: Zavod Sožitje
Foto: Zavod Sožitje

Na Prešernov rojstni dan poudarjanje pomena kulture

Cilj kulturnega dne je tudi poudarjanje kulture na Prešernov rojstni dan. Osrednji slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, je namreč 8. februarja, na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika. France Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem. Umrl je 8. februarja 1849 v Kranju. Zdravljico, katere 7. kitica je slovenska himna, je napisal leta 1844.

Zadnja leta na ta dan razglasijo tudi dobitnike Prešernove nagrade in nagrad Prešernovega sklada, a bodo letos Prešernovi nagrajenci znani v ponedeljek. Prešernovo nagrado sta februarja letos prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardijančič.

Ta veseli dan kulture