Poletna muzejska noč v povprečju beleži od 15.000 do 20.000 obiska. Večina obiskovalcev pripada starostnim razredom od 25 do 60 let, med njimi so ljubitelji kulture in umetnosti, družine, pari, mladi, starejši, dnevni obiskovalci mest, ljudje različnih zanimanj, in taki, ki ne zahajajo redno v muzeje in galerije. Foto: MMC RTV SLO/M. K.
Poletna muzejska noč v povprečju beleži od 15.000 do 20.000 obiska. Večina obiskovalcev pripada starostnim razredom od 25 do 60 let, med njimi so ljubitelji kulture in umetnosti, družine, pari, mladi, starejši, dnevni obiskovalci mest, ljudje različnih zanimanj, in taki, ki ne zahajajo redno v muzeje in galerije. Foto: MMC RTV SLO/M. K.
Poletna muzejska noč
Poleg Ljubljane v Poletni muzejski noči 2011 sodelujejo še Bistra pri Vrhniki, Bled, Bohinj, Celje, Izola, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Laško, Litija, Jesenice, Maribor, Marezige, Metlika, Mežica, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Piran, Pivka, Polhov Gradec, Ptuj, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Šentjur, Škocjan, Škofja Loka, Tolmin, Velenje in Žalec.
Zgodovina Slovencev od naselitve do danes
Ob mogočnem vhodnem portalu Državnega zbora, ki je delo kiparjev Zdenka Kalina in Karla Putriha, izstopa tudi freska v preddverju velike dvorane, delo slikarja Slavka Pengova. Na skoraj 95 kvad. m (dolga je 67,4 m in visoka 1,4 m) je v časovnem traku naslikana zgodovina Slovencev od obdobja preseljevanja ljudstev do obdobja po koncu druge svetovne vojne. Med prizori najdemo ustoličevanje karantanskega kneza, turške vpade in kmečke upore, like Trubarja, Valvazorja, Zoisa, Prešerna in Cankarja, razpad avstro-ogrske monarhije in predvojne delavske demonstracije ter narodnoosvobodilni boj, nastanek socialistične Jugoslavije in obnovo domovine. Foto: DZ
Na ploščadi med Etnografskim in Narodnim muzejem bodo stregli jedi s pršutom, šparglji, joto in piro, na stojnicah pa bodo prodajali sire, mesnine, oljčno olje, med in druge dobrote.

Festival festival O jej pripravljata ministrstvo za kulturo ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Namen projekta, ki nosi podnaslov Druženje do sitega ob naši hrani, je promocija kulturne dediščine - v prihodnosti še gradov in starih mestnih jeder - tudi skozi hrano.

Sicer pa je tretja junijska sobota letos že deveto leto povsem muzejsko obarvana: od 18.00 pa do polnoči je bil vstop v muzeje in galerije po Sloveniji brezplačen. Pri projektu sodeluje 80 slovenskih muzejev in galerij (od tega polovica v Ljubljani), pridružujejo se ji tudi številni drugi zavodi in ustanove s programi iz področja kulturne dediščine, umetnosti, kulture, zgodovine. Skupaj pripravijo več kot 200 dogodkov za obiskovalce vseh starostnih skupin.

Program Muzejske noči v letu 2011 zaznamujejo številna odprtja novih razstav; predstavitve novih pridobitev za zbirke; vodeni ogledi (tudi v tujih jezikih); ustvarjalne delavnice za otroke, najstnike in celo odrasle; družinski programi; interaktivni preizkusi in doživetja; številne igre, filmi, predstave ter možnost nakupa publikacij in umetniških del po znižani ceni.

Akciji se je letos prvič pridružil državni zbor
Obiskovalci si bodo lahko v preddverju velike dvorane sami ali vodeno ogledali Pengovovo fresko Zgodovina Slovencev od naselitve do danes, razstavo Zgodovina slovenskega parlamentarizma in izbor devetih slik slovenskih impresionistov Riharda Jakopiča in Matije Jame iz umetniške zbirke državnega zbora, ki so sicer redko razstavljene in dostopne javnosti. Ob 19.00 bo udeležence vodenega ogleda nagovoril predsednik državnega zbora Pavel Gantar.

Onkraj meja klasične muzejske ponudbe
Prireditve v noči akcije kulturno dediščino povezujejo s številnimi drugimi zvrstmi: s športnimi dejavnostmi kot so sabljanje in nočni pohodi; z zanimanjem za znanost; predstavljajo šolske stile izobraževanja iz zore prejšnjega stoletja; se povezujejo s sodobno umetnostjo in izvajajo umetniške dogodke; se povezujejo s turizmom in kulturnim turizmom, lokalnimi legendami, starimi poročnimi in drugimi običaji; vključujejo privlačne obrede prehranjevanja in številne koncertne dogodke.

Letošnja kulinarična pridobitev
Letošnji festival O jej je po besedah ministra Dejana Židana prvi korak, sicer pa sta se z ministrico za kulturo dogovorila, da v letu 2012 festival O jej izpeljejo v vseh mestih, ki so del Evropske prestolnice kulture. Sicer pa si, kot je dejala Širca, želijo, da bi se tovrstni festivali oziroma predstavitve v bodoče vtkale v prostore naše kulturne dediščine in se še nadaljevale.

Prvi festival O jej je na muzejski ploščadi potekal od 18.00 do 24.00 in je bil namenjen druženju ter uživanju hrane in kulture, je povedala Liljana Stepančič, ki vodi projekt kreativnih industrij. Ponudil je različne vsebine, od gostilne na prostem, kjer bodo svojo kulinarično ponudbo predstavljale tri izbrane slovenske gostilne, do tržnice in kulturnega programa. Na tržnici bo mogoče kupiti hrano in izdelke s 16 kmetij iz vse Slovenije, kulturni program pa bosta sooblikovala oba muzeja, kjer bo ob tej priložnosti vstop prost. Ob 21. uri bo na ploščadi nastopil Vasko Atanasovski trio.

Ministrstvo za kulturo je za festival namenilo 12.000 evrov, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa 14.000 evrov. Ministrstvi festival pripravljata v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in Muzejsko poletno nočjo.