Avstro-ogrska cesarica Elizabeta Bavarska, žena Franca Jožefa, bolj znana kot Sissi, se je v zgodovino zapisala kot ena izmed mnogih habsburških žena, v spominu pa je ostala predvsem zaradi svoje hladne lepote in mitov, ki se še danes spletajo okoli njene življenjske zgodbe. Nedvomno pa je k njeni nesmrtnosti prispevala tudi tragična smrt; italijanski anarhist Luigi Lucheni jo je 10. septembra 1898 nič hudega slutečo, medtem ko je hitela na ladjo, ki naj bi jo popeljala v Caux, zabodel do smrti.

Obletnico smrti so zaznamovali tudi na Dunaju v Sissijinem muzeju v nekdanjem habsburškem dvoru Hofburg, kjer so sobane, namenjene prav tej cesarici. K že razstavljenim oblekam, slikam, portretom in raznim predmetom iz njenih soban so se za nekaj mesecev pridružili morilsko orožje, posmrtna maska cesarice, slike Sissijinega pogreba in poročilo umora, s pomočjo zgodovinskih časopisnih poročil pa je prikazano tudi ozadje umora cesarice Elizabete.

Nadomestna žrtev
Morilec Luigi Lucheni se je rodil 22. aprila 1873, mladost pa je preživel v sirotišnici, kjer se je neizogibno soočil s temnimi platmi življenja. Vse življenje se je spopadal z revščino, ki je v njem podžigala sovraštvo do plemstva in premožnih družbenih slojev. Začel se je ukvarjati z literaturo in s teorijami anarhizma ter se odločil, da se bo maščeval bogatašem. Za žrtev je izbral orleanskega princa, ki je bil ravno tedaj v Ženevi. Vendar je princ prej, kot je bilo predvideno, zapustil mesto in mu prekrižal načrte. Lucheni je nato iz časopisov izvedel, da v mesto prihaja cesarica Elizabeta, zato se je odločil umoriti njo. Sissi je s pilo zabodel v srce, aretirali so ga že na kraju umora in ga obsodili na dosmrtno ječo, a si je čez dvanajst let sodil sam in se v svoji celici obesil z usnjenim pasom.

Usodna ljubezen
Čeprav Sissi začasa življenja ni veljala za ljudsko cesarico, je novica o njeni smrti pretresla Evropo. Ljubiteljica potovanj in narave je po smrti postala priljubljena in opevana, mogoče tudi zato, ker je bila umorjena povsem naključno. Pred smrtjo pa je Sissi veljala za hladno in dokaj neprijazno, kar je precej povezano tudi s tem, da nikdar ni bila zares pripravljena na vlogo prve ženske Avstro-Ogrske.

Cesar Franc Jožef naj bi se na željo svoje matere Zofije poročil s sestrično Heleno Bavarsko - Sissijino sestro, ki je bila že od vsega začetka vzgajana za dvorno življenje. Vendar se je v Bad Ischlu, kjer je bilo organizirano snidenje obeh, zgodil usoden preobrat. Franca Jožefa je namreč namesto Helene očarala njena mlajša sestra Elizabeta, ki je bila ljubka, nežna in predvsem nenavajena na tako družbo. Ko so petnajstletno Elizabeto vprašali, ali hoče Franca Jožefa za moža, je odgovorila : "Da, cesarja imam rada. Če le ne bi bil cesar!"

Mogočna tašča
Poročila sta se že čez osem mesecev, 24. aprila 1854, a se je veliko slavje končalo brez poročnega potovanja, edine možnosti, da bi se mladoporočenca pobliže spoznala. Namesto tega je Sissi ostala na dvoru sama s taščo, s katero sta se precej prepirali. Povod za prepire je bila tudi skrb in nadzor nad štirimi otroki, ki jih je Sissi rodila: prevzela ga je namreč mati Zofija, čeprav je Elizabeta temu močno nasprotovala.

Dodatno so se razmerja na dvoru, sploh med zakoncema, zaostrila, ko je pri dveh letih umrla najstarejša hči Zofija, kar je v Sissi vzbudilo njen nemiren duh in željo po potovanjih. Kot dekle, ki je odraščalo na podeželju, ni bila preveč navezana na mestno okolje, zato je nenehno bežala iz Dunaja. Cesar ji je kot razumevajoč mož pod materinim okriljem omogočil luksuzna potovanja, s tedaj razcvetelo železnico. Sissi je imela lasten vagon, spremstvo šestdesetih ljudi in dodaten tovorni vlak za prtljago.

Prva anoreksičarka?
Pa tudi, ko je bila na Dunaju se je pogosto zapirala v svoje sobane, ali pa za več ur izginila na dolge sprehode s svojimi psmi ali pa se je odpravila jahat. Predvsem pa je še danes Sissi znana po svoji obsedenosti s telesom. Za današnje čase kaj takšnega sicer ni nič nenavadnega, v 19. stoletju pa so bili lepotni ideali še malce bolj okroglo nastrojeni. Sissi je kljub temu obsedeno pazila na vsak svoj grižljaj, imela natančno izdelan jedilnik in posebno telovadno sobo - nekakšno predhodnico današnjih fitnesov, ki so je je mogoče ogledati v Hofburgu.

Mit lepe kraljične
S svojo tragično smrtjo se je cesarica Elizabeta uvrstila med mnoge nesmrtne člane kraljevih družin. Tako kot na primer princesa Diana je tudi Sissi s svojo indiviualnostjo in zavračanjem ceremoniala ostala v spominu ljudstva. K njeni priljubljenosti so prispevale številne ekranizacije njenega življenja (v eni izmed njih je nastopila tudi Romy Schneider, obstajajo pa tudi risane serije za otroke).

L. Š.