Andrej Srakar iz CNVOS-a poudarja, da je bilo v prejšnjih strategijah jasneje določeno, kako je kultura vključena vanje. Foto: Bobo
Andrej Srakar iz CNVOS-a poudarja, da je bilo v prejšnjih strategijah jasneje določeno, kako je kultura vključena vanje. Foto: Bobo

Vsaj za zdaj je v tej strategiji področje kulture urejeno nekoliko nejasno, poudarja Srakar in pojasnjuje, da je v osnutku programa državnih razvojnih prioritet in investicij Slovenije za obdobje 2014-2017 (DRPI) kultura omenjena le redko, večinoma pa se posveča področju kreativnih industrij.
Pojem kreativne industrije zajema zelo različne definicije, so izpostavili na posvetu, ki je potekal v koordinaciji Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS). Zato je Srakarja zanimalo, kaj je v DRPI vključeno pod pojmom kreativnih industrij.
Po besedah Gašperja Trohe z ministrstva za kulturo pojem kreativnih industrij razumejo v najširšem pojmu, "kot del, ki preči vsa polja kulture". Takšen diskurz po njegovih besedah prihaja iz EU-ja, pri tem pa gre za premik v mišljenju in v tem, kako se umetnost dojema. "Zdaj se išče način, kako kulturo umestiti v družbeno polje, ne kot uporabnika sredstev, ampak kot področje, ki se veže na gospodarstvo, na turizem in na še kaj," pravi in poudarja, da je njihova želja in zaveza, da se kultura veliko jasneje vključi v končne dokumente.
"Bistvo vsake strategije je samo hierarhija ciljev"
Vesna Čopič s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je med drugim dejala, da smo v Sloveniji pojem kreativnih industrij prevzeli povsem nekritično. "Ta novorek smo prevzeli, brez da bi povedali, kaj si pod tem predstavljamo, ker se v Evropi dobro prodaja." Kot še poudarja, ni mogoče mešati kreativne industrije s kulturno politiko, ki je po njenih besedah usmerjena v kulturo in umetnost kot javno dobrino. "V Sloveniji se moramo vrniti k debati, ali sta umetnost in kultura javna dobrina ali ne," je dodala. "Bistvo vsake strategije je samo hierarhija ciljev. Če ni jasne prioritete, je strategija zgolj metanje peska v oči," še pojasnjuje Čopičeva.
Cilj je kultura kot javna dobrina
Profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Jože Vogrinc poudarja, da razvojni načrt Slovenije za prihodnje obdobje ne more biti realističen, ker Evropska unija trenutno nima nobene realistične politike. "Naš cilj je kultura kot javna dobrina, dostopna vsakomur, da lahko uresničuje sebe kot človeka."