Najpomembnejše usmeritve vodstva in zaposlenih v Kosovelovem domu Sežana so načelo kakovosti, dostopnosti in raznovrstnosti. Foto: Kosovelov dom
Najpomembnejše usmeritve vodstva in zaposlenih v Kosovelovem domu Sežana so načelo kakovosti, dostopnosti in raznovrstnosti. Foto: Kosovelov dom

Kosovelov dom Sežana je – takrat še pod imenom Kulturni dom Srečka Kosovela – slavnostno odprl svoja vrata v petek, 12. aprila 1991. Ob odprtju se je poleg osrednje slovesnosti zvrstilo več kulturnih dogodkov, med drugim so v veliki galeriji postavili na ogled razstavo akademskega slikarja Poldeta Oblaka z naslovom Slovenski Kras – impresije in skice.

V kulturnem domu so se odločili zaznamovati 30. jubilej z objavo krajšega filma s spomini pričevalcev, ki si ga lahko ogledate tukaj:

Za odprtjem razstave je v veliki dvorani po krajši slovesnosti s slavnostnim govorom tedanjega predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana in nastopom Mešanega pevskega zbora Divača pod vodstvom Edija Raceta Mestno gledališče ljubljansko uprizorilo komedijo Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Že večer prej je bila na programu javna radijska oddaja Klepet doma z gostom Cirilom Zlobcem.

Pogled na notranjost doma. Foto: Radio Koper
Pogled na notranjost doma. Foto: Radio Koper

Prva lopata zasajena že leta 1979
Gradbena dela so se začela že leta 1979 po zasnovi in projektih arhitekturne skupine Kras, umestitev v središče Sežane pa je bila izbrana na podlagi pomena, ki ga ima v razvoju regije središče kulture na Krasu. Dom so postavili sredi velike vrtače, na eno stran umestili odprti zunanji amfiteater, na drugo stran pa Veliko dvorano s 437 sedeži.

Dom so z leti še dograjevali – leta 2004 so posodobili in opremili oder, tri leta pozneje so uredili Pomladno dvorano za 60 obiskovalcev, ki je odtlej z ogledalom in baletnim drogom glavni vadbeni prostor za vse plesne in baletne skupine. Leta 2009 je bila dodana še multifunkcijska Srednja dvorana, ki lahko sprejme 150 obiskovalcev.

Velika dvorana Kosovelovega doma Sežana. Foto: Kosovelov dom/Marko Pleterski
Velika dvorana Kosovelovega doma Sežana. Foto: Kosovelov dom/Marko Pleterski

Med letoma 1991 in 1996 je kot prvi direktor dom vodil Marjan Suša, za njim je kot v. d. direktorja do leta 2001 vodenje prevzel Aleksander Peršolja. Za njim je prišel Gojmir Lešnjak - Gojc, ki je na čelu te kulturne ustanove ostal 11 let, in sicer do leta 2010 kot direktor, nato pa še leto dni kot v. d. direktorja. Za Lešnjakom je bil v. d. direktorja za leto dni Pavle Plahutnik, od oktobra 2012 pa dom vodi Nina Ukmar. Med letoma 1991 in 2007 je bil Aleksander Peršolja programski vodja doma, pozneje pa Kosovelov dom Sežana ni imel več tega delovnega mesta.

Nadaljnji načrti za slavje ob jubileju
Dom je trenutno zaradi epidemije zato so nekaj jubilejnih dogodkov preselili na splet, nekaj razstav pa zamaknil na poznejši termin. Predvidoma avgusta načrtujejo razstavo slikarjev Janka in Simona Kastelica ter koncert skupine Laibach. Letos načrtujejo še razstavi Katje Sorta in Kulturnega društva Kras, z Ustanovo Maks Fabiani pa razstavo o arhitektu Matjažu Garzarolliju.

Prav tako pričakujejo gostovanje otroške predstave Pasjedivščina in predstave za odrasle Komedija o artu. Skupaj z Gledališčem Koper bodo na oder postavili plesni pravljici Žabji kralj in Rdeča kapica, za kateri računajo, da bi ju poleti izvedli tudi v amfiteatru Kosovelovega doma Sežana.