Radio Študent, ki neprekinjeno deluje vse od leta 1969, trenutno sestavlja več kot 200 mladih honorarnih sodelavk in sodelavcev, ki dnevno ustvarijo 17 ur živega programa. Foto: Radio Študent/Marijo Zupanov
Radio Študent, ki neprekinjeno deluje vse od leta 1969, trenutno sestavlja več kot 200 mladih honorarnih sodelavk in sodelavcev, ki dnevno ustvarijo 17 ur živega programa. Foto: Radio Študent/Marijo Zupanov

ŠOU so iz Asociacije pozvali, naj RŠ-u zagotovi sofinanciranje vsaj na ravni 120.000 evrov, kot je znašalo lani. Predlog o (ne)sofinanciranju RŠ-a po mnenju Asociacije kaže na večkratno nerazumevanje pomena te institucije tako za študentsko populacijo kot za ustvarjalni sektor ter družbo. V javnem pismu podpore je društvo, ki združuje nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi, poudarilo predvsem njegov pomen za kulturo.

Radio Študent se ne uklanja zahtevam, da bi zavoljo financ začeli poročati prijazno do ŠOU-a

Na prvem mestu je poudarilo njegovo funkcijo informiranja in reflektiranja dogajanja v kulturi, pri čemer je "eden redkih medijev, ki redno posreduje ne zgolj informacije o kulturnem dogajanju, ampak tudi kritiško in strokovno reflektira tekočo kulturno-umetniško produkcijo, kar je izjemnega pomena".

Izobraževalna institucija
Nadalje je RŠ po mnenju Asociacije za kulturo pomemben tudi kot izobraževalna institucija, ki izobražuje in sodeluje pri nastanku novinarskega kadra, poleg tega pa omogoča tudi razvoj mlajših generacij napovedovalcev, radijskih igralcev, kritikov, teoretikov in drugih za kulturo pomembnih poklicev.

Novinarska hiša, torej kulturna institucija sama po sebi
Nazadnje pa je RŠ "novinarska hiša, torej kulturna institucija sama po sebi, ki strokovno, nepristransko in z najvišjo mero novinarske etike poroča o različnih družbenih tematikah, o katerih brez tega medija v Sloveniji pogosto ne bi imeli resnejšega odziva", so zapisali v društvu.

Predlog, po katerem bi se RŠ-u odreklo financiranje pri ŠOU-u, po mnenju Asociacije kaže na nerazumevanje njegovega delovanja in pomena, zato so ŠOU pozvali, naj mu zagotovi sofinanciranje vsaj v enakem znesku kot lani.

Radio Študent: Želijo nas sprivatizirati. Bo ŠOU ukinil financiranje?

Podpora z Metelkove 6
Izjavo solidarnosti in podpore RŠ-u je posredovalo tudi osemnajst kulturnih, raziskovalnih oziroma zagovorniških organizacij, ki delujejo na Metelkovi 6. "Nasprotujemo enostranskim poskusom ukinitve sofinanciranja ter samovoljnemu poskusu uničenja medija, ki ima tako pomembno zgodovinsko, družbeno in kulturno vlogo v tukajšnji javni sferi, v regionalnem in v širšem evropskem prostoru," piše v sporočilu za javnost.

Nevladniki z Metelkove 6 so zapisali, da so v času oligopolizacije in osiromašenja medijske krajine "avtoritarne odločitve študentskih predstavnikov o nedodelitvi nujnih finančnih sredstev radiu preprosto nedopustne". Financiranje Radia Študent po njihovih besedah ne more biti predmet razprav, "saj ŠOU s tem, ko ne izpolnjuje javne vloge kontinuiranega ohranjanja medijskih vsebin, odpravlja tudi svojo organizacijsko vlogo in zgodovinski namen".

"Antiintelektualni napad na zgodovinske dosežke študentskih družbenih bojev"
ŠOU so pozvali, naj preneha "z antiintelektualnim napadom na zgodovinske dosežke študentskih družbenih bojev in z birokratskimi poskusi administrativnega uničevanja nenadomestljive medijske institucije". Od študentske organizacije pričakujejo, da iz proračuna Zavodu RŠ za letos zagotovi načrtovana finančna sredstva za izvajanje programa in da s progresivnim letnim povečevanjem sredstev trajno zagotovi ter uredi njegovo sistemsko financiranje in v pogovore o prihodnosti radia vključi tiste, ki ustvarjajo njegove vsebine.

Evropski poslanci: Obstoj RŠ-a je v interesu širše družbe
Danes je zaskrbljenost ob napovedanem prenehanju financiranja RŠ-a izrazilo tudi šest evropskih poslancev iz Slovenije. Predstavnike ŠOU-a so opomnili, da je obstoj RŠ-a v interesu širše družbe, ogrožanje njegovega delovanja pa nasprotuje vsem ciljem in prizadevanjem EU na področju pluralnosti medijev.

RŠ je kot ena najstarejših neodvisnih študentskih radijskih postaj v Evropi, ki že več kot pol stoletja opravlja temeljno poslanstvo kritičnega medija v Sloveniji in je kot tak bistven gradnik pluralnosti našega medijskega prostora.

-

Evropski poslanci Irena Joveva, Milan Brglez, Klemen Grošelj, Tanja Fajon, Franc Bogovič in Ljudmila Novak so v javnem pismu opozorili, da so "neodvisni mediji varuhi in nadzorniki demokracije ter pravne države in so ključni za ohranjanje naše demokracije, pravice do obveščanja in do obveščenosti pa sta del temeljnih vrednot".

Spomnili so, da je RŠ ena najstarejših neodvisnih študentskih radijskih postaj v Evropi, "ki že več kot pol stoletja opravlja temeljno poslanstvo kritičnega medija v Sloveniji" in je kot tak "bistven gradnik pluralnosti našega medijskega prostora".

Različne redakcije RŠ-a kakovostno poročajo in se kritično odzivajo na marsikatere teme, ki drugje morda ne dobijo veliko pozornosti. Hkrati pa je RŠ tudi izobraževalna ustanova, ki vsako leto sprejme in izobrazi na ducate mladih, ki bogatijo slovensko družbo, so med drugim zapisali.
Evroposlanci so spomnili, da se mediji že leta spoprijemajo z negotovostjo, sredstva za preiskovalno novinarstvo upadajo, pritiski na uredniško politiko se stopnjujejo, nedavni politični dogodki v različnih državah članicah pa dodatno dokazujejo, da morajo vsi izvoljeni predstavniki zagotoviti, spodbujati in zagovarjati svobodo in pluralnost medijev.

Društvo novinarjev poziva ŠOU k zagotovitvi financiranja Radia Študent

Pozvali, naj RŠ ne dojemajo "kot nepotreben strošek v težkih časih"
Predstavnike ŠOU so pozvali, naj RŠ ne dojemajo "kot nepotreben strošek v težkih časih, ampak naj prepoznajo njegov posebni kulturni, izobraževalni in družbeni pomen", ter "naj prevzamejo odgovornosti, ki pridejo z vlogo ustanovitelja zavoda".

Sicer so v javnem pismu spomnili, da je Evropski parlament po dolgih letih prizadevanj dosegel zagotovitev dodatnih sredstev znotraj sklopa programa Ustvarjalna Evropa za sodelovalna partnerstva novičarskih medijev, nepovratna sredstva pa bodo nudila pomoč za razvoj poslovnih in uredniških standardov.

Dodali so še, da ravno v tem času evropske institucije sooblikujejo akcijska načrta, ki bosta omogočala pomoč pri spopadanju z aktualno gospodarsko krizo ter sta sicer del širših prizadevanj EU-ja in ključnih političnih vprašanj za celovito redefinicijo vzdržnega strukturnega položaja medijev.

Foto: Radio Študent/Marijo Zupanov
Foto: Radio Študent/Marijo Zupanov

"Nepopravljiva škoda bi bila, da se v teh časih zaradi partikularne samovolje zaduši kreativna organizacija, ki v celoti ustreza merilom zakonodajnih iniciativ EU-ja," so še presodili evroposlanci.

Na mogočo prekinitev financiranja pri ŠOU-u je RŠ opozoril prejšnji teden in v ponedeljek še na spletni novinarski konferenci. O negotovosti so obvestili tudi mednarodno javnost in združenje skupnostnih medijev, obenem pa so v namen podpore vzpostavili spletno stran. Za ohranitev sofinanciranja se je izreklo več združenj, med njimi Društvo novinarjev Slovenije in visokošolski sindikat.

Končna odločitev bo znana v četrtek
Kot so v sporočilu za javnost pojasnili na ŠOU-u, glavno težavo predstavlja visoko nižanje sredstev celotnega študentskega organiziranja, zato sta varčevanje in opustitev dejavnosti znotraj organizacije nujna. Končna različica finančnega načrta ŠOU-a za leto 2021, ki jo bodo sprejemali v četrtek, po njihovih besedah sicer dopušča možnost dodatnih vsebinskih in finančnih sprememb pri določenih postavkah.