Kraljeva akademija umetnosti v Londonu na razglednici iz leta 1868. Foto: Wikipedia
Kraljeva akademija umetnosti v Londonu na razglednici iz leta 1868. Foto: Wikipedia

Leta 1768 je bila ustanovljena londonska Kraljeva akademija umetnosti. Med 40 ustanovnimi člani sta bili tudi dve umetnici, kar je bil za enakost spolov razmeroma obetaven začetek, a je šlo za tako rekoč lažne obete. Šele v 30. letih minulega stoletja je akademija dobila še eno novo polnopravno članico, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Tudi aktualna statistika ni prav pohvalna
Statistični podatki potrjujejo, da so ženske v svetu umetnosti tudi v 21. stoletju še zmeraj bistveno manj zastopane kot moški. Denimo, v 18 vodilnih muzejih v ZDA je med razstavljenimi umetninami 87 odstotkov takih, ki so jih ustvarili moški. Muzej Prado v Madridu skupno poseduje 35.572 del, od tega je 335 del umetnic in manj kot odstotek teh del – le 84 – je postavljenih na ogled javnost.

V Pradu so sicer leta 2020 pripravili razstavo del umetnic, ki je po besedah kustosa Carlosa Navarra poudarila "zgodovinsko mizoginijo". Srbska umetnica Marina Abramović pa bo v prihodnjem letu šele kot prva ženska imela samostojno razstavo, ki bo zaobjela vse glavne galerije londonske Kraljeve akademije.

Marina Abramović (1946) je multimedijska umetnica, pionirka performansa svetovne slave. V svojih delih raziskuje odnos med umetnikom in občinstvom, meje telesa in zmožnosti človekovega uma. Foto: EPA
Marina Abramović (1946) je multimedijska umetnica, pionirka performansa svetovne slave. V svojih delih raziskuje odnos med umetnikom in občinstvom, meje telesa in zmožnosti človekovega uma. Foto: EPA

V Louvru v Parizu, kjer hranijo platna do leta 1848 in je med 3600 umetniki le 25 umetnic, menijo, da je uravnoteženost del po spolu težja za muzeje, ki se osredotočajo na daljno preteklost. V muzeju Tate v Londonu pa je v zbirki iz obdobja pred letom 1900 le pet odstotkov del umetnic. Ta delež se sicer poveča na 20 odstotkov pri umetnicah, ki so ustvarjale po letu 1900, in na 38 odstotkov pri umetnicah, rojenih po letu 1965.

V Tatu se trudijo ohranjati ravnovesje med spoloma
"Z vsakim ponovnim razstavljanjem v vsaki od štirih galerij Tate se ravnovesje med spoloma izboljšuje," je povedala vodja zbirke britanske umetnosti v Tatu Polly Staple in dodala, da je bila, "ko je Tate Modern leta 2016 odprl svoje nove razstave, polovica vseh samostojnih razstav posvečena umetnicam in od takrat se to ravnovesje ohranja".

Artemisia Gentileschi, Avtoportret v podobi alegorije slikarstva, 1638–1639, Kraljeva zbirka. Foto: Wikipedia
Artemisia Gentileschi, Avtoportret v podobi alegorije slikarstva, 1638–1639, Kraljeva zbirka. Foto: Wikipedia

Spremembe so zelo počasne tudi pri zasebnih kupcih umetniških del, čeprav se tudi tukaj tok obrača na bolje. Poročilo podjetja Artprice, ki spremlja trg umetnin, za letos tako kaže, da so ženske predstavljale osem od desetih najbolje prodajanih umetnikov, mlajših od 40 let.

"Danes vsi muzeji posvečajo pozornost enakopravnosti, število samostojnih razstav umetnic se povečuje (...), vendar so v resnici še vedno premalo zastopane v dražbenih hišah," je za AFP povedal poznavalec trga umetnin, ki ni želel razkriti svoje identitete.

"Ni dovolj, da krivimo preteklost," je prepričana Katy Hessel, avtorica nedavno izdane knjige The Story of Art Without Men (Zgodba o umetnosti brez moških). Umetnice, kot sta italijanska slikarka Artemisia Gentileschi (1593–1656) ali flamska slikarka Clara Peeters, so bile "znane za časa svojega življenja, vendar so bile skozi stoletja izbrisane", je povedala za AFP. Odkrivanje teh pozabljenih imen je sicer postalo zelo priljubljeno. Njen podcast The Great Women Artists ima več kot 300.000 naročnikov.

Je v zbirkah sploh zadosti del umetnic?
"Predstavljati si, da bi ženska lahko nekaj izumila, je zelo dolgo ostalo antropološki tabu," je dejala Camille Morineau, kustosinja Centra Pompidou v Parizu in ustanoviteljica raziskovalne skupine Aware (Archives of Women Artists, Research and Exhibitions) za zbiranje podatkov o dotični temi. Leta 2009 je kot kustosinja dve leti razstavljala zgolj dela umetnic, "da bi dokazala, da jih je v muzejskih zbirkah dovolj, da bi lahko povedale celotno zgodbo umetnosti 20. in 21. stoletja".

Katy Hessel je za AFP dodala še, da so nove poti (vnovičnega) odkrivanja še pred nami. Ob tem je izpostavila alžirsko umetnico Bayo ali singapursko slikarko Georgette Chen kot imeni, ki nista z Zahoda in ki "nikoli nista bili del naše zgodovine".