Galimberti, nekdanji predstojnik oddelka beneške univerze in redni član Mednarodnega združenja analitičnih psihologov, sodi med najpomembnejše italijanske filozofe. Obe njegovi v slovenščino prevedeni deli, Grozljivi gost: nihilizem in mladi ter Miti našega časa, sta bili že večkrat ponatisnjeni. S Slovenijo, ki jo redno obiskuje, ga povezujejo tudi osebne vezi.

Plima nihilizma med mladimi tudi pri nas
Še pred desetletjem je veljalo, da sta bili brezciljnost in prostodušnost med mladimi doma predvsem na Zahodu, vendar je plima nihilizma v zadnjih letih zalila tudi slovensko družbo. Nihilizem, ki ga bralcu predstavlja Galimberti, je razumljiv, dosegljiv in s tem še veliko bolj grozeč. Ni literarni konstrukt, ni filozofska smer; je nekaj otipljivega, množičnega, nekaj, kar celotni generaciji zamegljuje pogled v prihodnost.

"Ali je ta sindrom resnično značilen samo za mlade ali pa se v času, ko smo iz obdobja zadovoljevanja osnovnih potreb prestopili v čas iskanja sreče kot vrhovne vrednote, z izgubo osmišljenosti lastnih življenj spopadamo vsi? To bo le izhodišče našega novega srečanja z Umbertom Galimbertijem, priljubljenim, a neizprosnim analitikom časa, v katerem Evropejci požiramo sami sebe, ker se nismo pripravljeni odreči ničemur.

Kakšen je odnos med spreminjajočo se osebno moralo in zapovedmi etosa? In ali je krščanstvo, ki je dalo vsebino in obliko zahodnemu svetu, čeprav gre po Galimbertijevih besedah za "religijo izpraznjenih nebes", res postalo le servis za mnenjske sodbe o intimnih odločitvah posameznika?" so vprašanja, ki jih je organizator zastavil za izhodišče pogovora.

Neenotna filozofska šola brez pravega imena
Galimberti je eden najvidnejših predstavnikov filozofske šole, ki se je precej neenotno razvila v drugi polovici 20. stoletja, tako da pravzaprav nima nekega enotnega imena. Gre za miselni tok, ki se tesno navezuje na psihologijo, delno tudi na antropologijo in religiologijo. Zanj je značilna filozofska obravnava tem, ki jih ponuja analitična psihologija s C. G. Jungom, antična filozofija - predvsem s Platonom - in tiste smeri antropologije in religiologije, ki se ukvarjajo z arhaičnimi religijami in miti.

Človek Umberta Galimbertija je celota, ne le seštevek organov ali kontrapozicija duha in telesa. Temu človeku razpira filozof, ki ni več le akademik, ampak tudi in predvsem učitelj, pomočnik ali vodnik, nove perspektive: sakralnost telesa, cikličnost časa, življenjskost simbolov.

Pogovor z Umbertom Galimbertijem, ki ga bo vodil Janko Petrovec, bo drevi ob 19. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.