32-letni Pavlenski je v spremstvu svoje partnerice Oksane Šaligine prejšnji mesec zapustil Rusijo: prebegnil je v Ukrajino in se tako izognil zaporu, ki mu je grozil zaradi - po njegovih besedah - izmišljene obtožbe spolnega zločina.

V prvem intervjuju, ki ga je dal po svojem odhodu, je med drugim dejal, da je ruski predsednik Putin vse bolj avtoritaren in netoleranten do protestnikov proti svojemu režimu. "Ne bom trdil, da sem bil grožnja, prej nadlega, saj se ogromno denarja potroši za propagando ... potem pa jaz izvedem katero od svojih akcij, kar je udarec za propagandno mašinerijo," razmišlja umetnik.

Pjotra in Oksano so policisti sredi decembra ustavili na moskovskem letališču. Sledilo je deveturno zaslišanje, iz katerega sta razbrala, da ju je igralka, s katero sta oba spala, obtožila spolnega napada. Če bosta spoznana za kriva, jim grozi do deset let za zapahi.

Napada ju je obtožila igralka
Partnerja, ki imata odprt odnos, obtožbe v celoti zanikata: celotno afero primerjata z lažnimi prijavami, zaradi katerih je v sovjetskih časih ogromno ljudi pristalo v zaporu. "Obstajata dva načina, da se naju znebijo oz. naju vzamejo iz konteksta politike," pravi Pavlenski. "Lahko bi naju poslali v delovno taborišče za naslednjih deset let, kjer bi razlagala, kako sva postala žrtvi politične zarote, ali pa naju izženejo onkraj meja preverjanja potnih listov."

Čeprav Pjotr in Oksana ne vesta, ali proti njima teče uradna preiskava, se jima je zdelo prenevarno ostati v Rusiji. Pograbila sta svoji hčerki in se v enem dnevu odpravila proti Kijevu, kjer sta nastanjena sedaj. Njun končni cilj je Francija, pravita. Rusko notranje ministrstvo ni odgovorilo na prošnjo za komentar, ki jo je nanj naslovila tiskovna agencija Reuters.

Vzporednice s Pussy Riot?
Prošnja za azil bo verjetno sprožila nove javne razprave o ne ravno bleščeči zgodovini spoštovanja svobode govora v Rusiji. V letu 2012 se je mednarodna javnost zgroženo odzvala na zaprtje članic protestne skupine Pussy Riot, ki so s svojo "punkovsko molitvijo" nedovoljeno nastopile v cerkvi.

Mučenje lastnega telesa v imenu političnega aktivizma
Pavlenski pravi, da se v Rusijo ne bo vrnil, dokler mu nad glavo visi nevarnost pregona - pa čeprav bi to lahko pomenilo dolga leta izgnanstva. "Najbrž bi jim bilo čisto všeč, če bi izginila v tujino, od koder od naju ne bi bilo nobenega glasu več - ampak to se ne bo zgodilo," napoveduje.

Med najbolj znanimi "akcijami" Pavlenskega je njegova podpora kolektivu Pussy Riot (v njihov bran si je zašil ustnice). Da bi izrazil svoje nasprotovanje represivni zakonodaji, se je nekoč gol zavil v bodečo žico.

Predlani je zažgal vhodna vrata sedeža ruske varnostne službe FBS in performans poimenoval Grožnja. Kot je povedal, je bil namen njegove akcije protest proti "terorizmu" državnih varnostnih služb. Zaporu se je takrat izognil, so mu pa naložili globo v višini 15 tisoč dolarjev, ki je nikoli ni plačal.

Elegantnejša pot?
Pavlenski pravi, da so obtožbe spolnega napada dokaz, da imajo tajne službe najraje zahrbtne prijeme. "Jasno je, da skušajo uslužbenci tajnih služb delovati pazljivo in diskretno, ne pa neorganizirano in robato. Najbrž se jim prelivanje krvi in pretepanje ljudi ne zdi dovolj uglajeno. Če se nekaj da narediti po tihem, izberejo to pot."