Avstrijski umetnik je poznan predvsem po filmih in fotografijah svojih akcij in del iz 60. let 20. stoletja, v katerih je napadel abstraktno slikanje in površino slike ter iskal nove vizualne oblike, ki bi lahko izrazile pomembna družbena in politična stališča. V tej neoavantgardni fazi dunajskega akcionizma so tudi pri upodobitvah telesa skušali poudariti njegovo družbenoaktivno razsežnost. Radikalni pogled na telo in njegove možnosti je zavzel tudi pomemben del v performansih Otta Muehla in drugih akcionistov. Na prehodu v novo desetletje je Muehl temeljno spraševanje o možnostih slikovnega usmeril v kritiko celotnega umetniškega sistema in prevpraševanje vloge umetnosti nasploh. Njene socialne funkcije je začel raziskovati preko aktivističnega dela. Stapljanje življenja in umetnosti je iskal v komuni kot posebnem družbeno-umetniškem eksperimentu, ki je postal tudi vodilni motiv njegove umetnosti. Foto: EPA
Avstrijski umetnik je poznan predvsem po filmih in fotografijah svojih akcij in del iz 60. let 20. stoletja, v katerih je napadel abstraktno slikanje in površino slike ter iskal nove vizualne oblike, ki bi lahko izrazile pomembna družbena in politična stališča. V tej neoavantgardni fazi dunajskega akcionizma so tudi pri upodobitvah telesa skušali poudariti njegovo družbenoaktivno razsežnost. Radikalni pogled na telo in njegove možnosti je zavzel tudi pomemben del v performansih Otta Muehla in drugih akcionistov. Na prehodu v novo desetletje je Muehl temeljno spraševanje o možnostih slikovnega usmeril v kritiko celotnega umetniškega sistema in prevpraševanje vloge umetnosti nasploh. Njene socialne funkcije je začel raziskovati preko aktivističnega dela. Stapljanje življenja in umetnosti je iskal v komuni kot posebnem družbeno-umetniškem eksperimentu, ki je postal tudi vodilni motiv njegove umetnosti. Foto: EPA
Otto Muehl
Slika AMI, 1977, na Muehlovi razstavi Življenje-umetnost-delo. Akcija-utopija-slikarstvo 1960-2004. Foto: EPA
Otto Muehl
Hitler in Eva Braun, 1984, in Usmrtitev, 1984, na razstavi Življenje-umetnost-delo. Akcija-utopija-slikarstvo 1960-2004. Foto: EPA

Novico o smrti je za avstrijsko tiskovno agencijo APA potrdila vodja Muehlovega arhiva Daniele Roussel.
Muehl je z umetniškimi akcijami s krvjo ali fekalijami v 60. letih prejšnjega stoletja vedno znova poskrbel za škandale. V njegovih delih je imela pomembno vlogo spolnost, pogosto pa se je loteval tudi umetniških in družbenih tabujev.
Umetnine za vse čute in tabuizirana čustva
Na začetku 70. let prejšnjega stoletja je ustanovil nekdaj največjo komuno v Evropi, Friedrichshof blizu Dunaja. Umetniki v komuni so povezovali slikarske, glasbene, literarne, filozofske in druge elemente v eno samo umetnino, ki je pri gledalcu nagovarjala vse njegove čute ter sprožila težko opisljiva, skrita ali tabuizirana čustva. Muehl in njegovi kolegi so bili zaradi svojih provokativnih akcij kamen spotike in sodnih preganjanj.
Komuna kot sociološko-umetniški eksperiment
V nekem trenutku pa se je Muehl odločil za nov koncept, saj naj bi bila umetnost sama po sebi preveč meščanska domena. Umetnost bi morala biti po njegovem mnenju neločljivo povezana z življenjem, torej komuna kot sociološko-umetniški eksperiment. V Friedrichshof so se začeli zgrinjati mladi, v največjem razcvetu je komuna štela kar 700 članov z vsega sveta, največ iz Nemčije in Francije.
Svobodna spolnost in skupna vzgoja otrok
Muehl je v svojem manifestu med drugim zagovarjal svobodno spolnost. Monogamni konvencionalni pari naj bi bili namreč sprožilec vseh katastrof, saj v resnici ne morejo izživeti svoje seksualnosti. Verjel je tudi v skupno lastnino in umetnost ter vzgojo otrok v "pripadnike nove družbe" kot prednostni vodili komune.
V komuni so se v skoraj 20 letih, do leta 1991, ko je bila razpuščena, rodili številni otroci. Kdo je njihov biološki oče, se najpogosteje ni vedelo, toda glede na koncept, ki je zavračal osnovno družinsko celico, to po njihovem prepričanju niti ni bilo pomembno.
Nekatere metode so bile manj primerne
Eden teh otrok je bil tudi Paul-Julien Robert, ki je v komuni preživel svoja formativna leta. O dogajanju v komuni je posnel dokumentarec Meine keine Familie (Moja nedružina), v katerem je razkril temne plati komune, predvsem z vidika otrok. Film je bil marca letos prikazan na festivalu avstrijskega filma Diagonale v Gradcu.
Muehl si je po svoje razlagal tudi spolno vzgojo, s katero pa ni prepričal sodišča. Obtožen je bil nadlegovanja mladoletnih oseb, posilstva in prisile k abortusu. V zaporu je preživel šest let in pol, do leta 1997. Pozneje je priznal, da nekatere njegove metode niso bile najbolj primerne. Javno se je opravičil leta 2010 ob odprtju obsežne razstave njegovih del na Dunaju, spolna nadlegovanja pa je ves čas vztrajno zanikal. Takoj, ko je bil spet na prostosti, je ustanovil komuno na Portugalskem.