S televizijo se je prvič srečal leta 1950 med obiskom pariškega nacionalnega studia, leta 1956 pa zasedel mesto generalnega direktorja RTV Ljubljana. Začel je priprave na poskusni program in leto pozneje so v začasnem studiu v Festivalni dvorani v devetih dneh posneli devet oddaj. To je bilo tudi leto, ko je v zagrebškem studiu nastala prva oddaja Televizija prihaja. Kot je Perovšek dejal ob slavju 35-letnice televizije, je zanj prav rojstvo te šele "omogočilo, da je postala Slovenija enoten politični, kulturni in informacijski prostor".
Pomemben je njegov prispevek pri prvem snemanju Televizije Ljubljana za Evropsko radiodifuzno zvezo - Evrovizijo leta 1960, ko so prvič prenašali smučarske skoke iz Planice. Projekt, ki je požel številne pohvale, je Perovšku pomenil prve korake v domačem in hkrati mednarodnem televizijskem prostoru, vendar to je bil zanj tudi otožen čas, saj je medij zapuščal zaradi bolezni. Pozneje - med letoma 1960 in 1964 je deloval kot glavni tajnik Univerze v Ljubljani.
Vodja cone B Svobodnega tržaškega ozemlja
V letih, preden je svoje delo posvetil televiziji, je v času druge svetovne vojne pravnik in politični delavec vidno deloval kot član narodnoosvobodilnega gibanja. Bil je nosilec partizanske spomenice leta 1941, politični komisar v več enotah in opravljal številne odgovorne zadolžitve. Po koncu vojne je vodil slovenski del cone B Julijske krajine oziroma Svobodnega tržaškega ozemlja. O izkušnjah in času narodnoosvobodilnega gibanja ter svojih idejah za boljši jutri je med drugim pisal v knjigi Moja resnica, pred kratkim pa je izdal tudi delo Za Slovenijo.