Kot je zapisano na SAZU-jevi spletni strani, se je Zmaga Kumer ukvarjala s slovensko ljudsko glasbo, tipologijo pripovednih pesmi, vlogo, zgradbo in slogom slovenske ljudske pesmi ter monografskimi pregledi posamičnih tipov ljudskih pesmi. Foto: ZRC SAZU
Kot je zapisano na SAZU-jevi spletni strani, se je Zmaga Kumer ukvarjala s slovensko ljudsko glasbo, tipologijo pripovednih pesmi, vlogo, zgradbo in slogom slovenske ljudske pesmi ter monografskimi pregledi posamičnih tipov ljudskih pesmi. Foto: ZRC SAZU

Zmaga Kumer se je do svoje upokojitve leta 1988 ukvarjala z zbiranjem, zapisovanjem, analiziranjem in posredovanjem slovenske ljudske glasbene dediščine. Leta 1924 v Ribnici rojena raziskovalka je diplomirala iz slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti ter na folklorno-zgodovinskem oddelku Akademije za glasbo v Ljubljani. Leta 1955 je doktorirala z disertacijo Slovenske priredbe srednjeveške božične pesmi Puer natus in Betlehem. Znanstvena svetnica na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU je postala leta 1973.

Podpisala se je pod dve splošni etnomuzikološki deli, napisala pa je tudi več del o slovenskih ljudskih pesmih. Med temi naj omenimo monografijo Pesem slovenske dežele iz leta 1975. Zbrala, uredila in s strokovno razlago je pospremila številne zbirke slovenskih ljudskih pesmi.
Sestavila je tudi več pesmaric, med njimi leta 1994 Čez polje pa svetinja gre in leta 1995 Eno si zapojmo, zapomnili pa si jo bodo tudi poslušalci oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi RA Slovenija.

Za svoje delo je bila nagrajena z zlatim vencem, Murkovo, Herderjevo, Zoisovo in Štrekljevo nagrado. Leta 1995 je postala članica ZRC SAZU.