Ljubljana se prav v teh dneh navaja na večjo urbanistično spremembo. Foto: MOL
Ljubljana se prav v teh dneh navaja na večjo urbanistično spremembo. Foto: MOL
Fabianijevi vrtovi v Štanjelu
Eden najbolj znanih arhitektov in urbanistov pri nas, Maks Fabiani, se je rodil v vasi Kobdilj blizu Štanjela. Na njegovi rojstni domačiji stoji večstoletna murva, ki je največje drevo te vrste v Sloveniji. Družinska grobnica Fabianijevih leži na pokopališču pri cerkvici svetega Gregorja v Kobdilju. Foto: MMC RTV SLO/Aleksandra K. Kovač

Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, ustanova Maks Fabiani in občina Komen so v Štanjelu podelili nagrado za posebne dosežke na področju urbanizma. Projekti, nagrajeni z nagrado ali priznanjem Maks Fabiani, so nominirani kot slovenska nacionalna selekcija za evropsko planersko nagrado.

Nagrado za posebne dosežke so si letos torej razdelili Mestna občina Ljubljana za vodenje, financiranje in koordinacijo priprave urbanističnega načrta ter izdelovalci Ljubljanski urbanistični zavod, Urbanistični inštitut RS in biro Oikos, ki se ukvarja predvsem z varstvom okolja.

Grobi posegi v Kras
Govorniki na slavnostni podelitvi so opozorili predvsem na težave, s katerimi se tako strokovna urbanistična znanost kot lokalna okolja srečujejo v zadnjih letih. Tako je komenski župan Danijel Božič opozoril na nedopustne napake, ki se dogajajo z degradiranjem okolja tako na Krasu kot drugje v Sloveniji. Če so bile nekoč pozidave smiselne in v skladu z naravo in potrebami ljudi, pa se danes delajo hude napake, ki uničujejo krajino. Tega bi se morali zavedati tudi zakonodajalci in skupaj s strokovno javnostjo pripraviti takšno zakonodajo, ki bo podpirala razvoj in ohranjala krajino tudi za prihodnje rodove, je dejal.

Učimo se lahko od Skandinavcev
Da je to mogoče, je poudaril tudi vodja komisije za podelitev letošnje nagrade Andrej Pogačnik, ki je izpostavil primere dobre prakse v skandinavskih državah. Predvsem pa bi po njegovem mnenju morali imeti več posluha tudi načrtovalci prostora, saj je ceste, vetrne elektrarne in drugo infrastrukturo mogoče umestiti v prostor tako, da se z njim zlije in ne uničuje krajine.

Vse manjši nabor nominirancev
Nagrado Maksa Fabianija za izjemne dosežke na področju urbanizma in prostorskega planiranja so začeli podeljevati leta 2006. Ker jo podeljujejo vsaki dve leti, je to šele četrta nagrada zapored. Ker pa je tudi nagrada ogledalo časa, je bilo v zadnjih letih zaradi gospodarske krize na izbiro manj naložb in s tem tudi manj projektov.

Maks Fabiani ima posebno mesto tudi v Kvadratnem stolpu štanjelskega gradu. V njem je stalna razstava, nastala kot poklon velikemu Kraševcu.