Simonov zaliv se kot arheološko najdišče omenja že v 16. stoletju. Prva arheološka izkopavanja so potekala že leta 1922 in ob tem so prvič izmerili tudi ostanke pristanišča. Stanovanjski del vile se razteza na površini 3.000 m²; bivalni prostori so razporejeni okrog notranjega dvorišča, celoten kompleks pa je z daljšim hodnikom povezan s pristaniščem. Jugozahodno od pristanišča so pod vodno gladino še vidni masivni kamniti bloki, ki so bili verjetno del skladiščnih prostorov pristanišča. V zaledju vile so bili odkriti tudi ostanki vodovoda, ki je bil speljan pod zemljo po glinenih ceveh in je kompleks vile oskrboval z vodo. Foto: EPA
Simonov zaliv se kot arheološko najdišče omenja že v 16. stoletju. Prva arheološka izkopavanja so potekala že leta 1922 in ob tem so prvič izmerili tudi ostanke pristanišča. Stanovanjski del vile se razteza na površini 3.000 m²; bivalni prostori so razporejeni okrog notranjega dvorišča, celoten kompleks pa je z daljšim hodnikom povezan s pristaniščem. Jugozahodno od pristanišča so pod vodno gladino še vidni masivni kamniti bloki, ki so bili verjetno del skladiščnih prostorov pristanišča. V zaledju vile so bili odkriti tudi ostanki vodovoda, ki je bil speljan pod zemljo po glinenih ceveh in je kompleks vile oskrboval z vodo. Foto: EPA
V parku so na ogled obnovljeni zidovi stanovanjskega dela, ki so bili odkriti med izkopavanji v 20. stoletju, na severnem delu je položen del rekonstruiranega talnega mozaika iz stanovanjskega dela, na jugu pa hodnik, ki povezuje vilo in pristanišče.
V parku so na ogled obnovljeni zidovi stanovanjskega dela, ki so bili odkriti med izkopavanji v 20. stoletju, na severnem delu je položen del rekonstruiranega talnega mozaika iz stanovanjskega dela, na jugu pa hodnik, ki povezuje vilo in pristanišče. Foto: Arheološki park Simonov zaliv

Cilj projekta je obnova oz. restavriranje kulturnega spomenika, da bo dostopen javnosti in prispeval k regionalnemu in lokalnemu razvoju, obogatitvi turistične ponudbe ter prepoznavnosti tega okolja. Med cilji je tudi večja ozaveščenost in vedenje o pomenu ohranjanja kulturne dediščine in razvojnih možnostih, je na novinarski konferenci pojasnila vodja projekta Irena Lazar.

Rimska vila v zalivu
Inštitut od leta 2010 upravlja najdišče v Simonovem zalivu, ki predstavlja najbolje ohranjene in raziskane ostanke rimske obmorske vile in pristanišča v Sloveniji, a do danes še niso bili primerno predstavljeni in dostopni javnosti.

V sklopu projekta bo začel delovati interpretativni center za obiskovalce v parku, organizirali bodo tudi dodatno izobraževanje za turistične delavce, ki bodo vključeni v program. Obiskovalcem bo na voljo še podvodni poligon.

Na Univerzi na Primorskem (UP) so veseli in ponosni, da so uspeli pridobiti nepovratna sredstva za projekt, je povedal prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo Štefko Miklavič, ki pa je ob tem opozoril tudi, da tovrstni projekti zaradi zamika v izplačilih predstavljajo tudi breme za univerzo. Univerza bo prispevala pet odstotkov sredstev.

Na tem področju bi si želeli dejavnejšo pomoč države. Že v torek se bodo predstavniki UP-ja na to temo sešli z ministrico za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo Alenko Smerkolj.

Sodelujejo tudi Islandci
Poleg Inštituta za dediščino Sredozemlja kot vodilnega partnerja pri projektu sodelujejo še nekatere druge članice univerze, Občina Izola, Inštitut za potapljanje in podvodne aktivnosti Piran, družba Arhej in islandsko podjetje Gagarin.