Ob tej priložnosti sta zbrane nagovorila predsednica odbora Majda Potrata in predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Potrata je podčrtala, da odbor ob Prešernovem prazniku vsako leto v DZ povabi mlade kulturnike. Tokrat je ob glasbeni spremljavi nekaj pesmi odpel gostujoči otroški pevski zbor Cicido Glasbene šole Zagorje ob Savi.

Gantar: "Kultura nas dela to, kar smo"
Gantar je poudaril, da ima kultura v današnjem času za mlade še posebej velik pomen. Po njegovih besedah nas kultura v dobrem in slabem "naredi to, kar smo". Pojem kulture določa vsakodnevno življenje, kulturni odnosi pa služijo kot vezivo, ki posameznike povezuje v strpno in tolerantno družbo. Prireditve sta se udeležila tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik in podpredsednik DZ-ja Miran Potrč.

Nekaj so govori, drugo pa resničnost
Kulturni praznik predstavniki sindikata Glosa (Sindikat kulture Slovenije) in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pričakujejo malo drugače: pripravili so novinarsko konferenco, na kateri so opozorili na deprivilegiran oziroma zapostavljen položaj zaposlenih v kulturi, ki po besedah predsednika Glose Dora Hvalice traja že nekaj desetletij.

Hvalica opaža, da so bili v zadnjih letih sicer uvedeni določeni ukrepi za zagotavljanje boljšega položaja zaposlenih v kulturi, tudi zakon o sistemu plač v javnem sektorju do neke mere poskuša urediti to področje. "Pa vendar stvari še niso urejene", je opozoril Hvalica, ob čemer je izpostavil diskriminacijo na področju plač, "ki pa ni edini problem".

Na področju kulture ni novih služb
Kot problematično je ocenil zaposlovanje v kulturi, ki ga "tlačijo v isto vrečo z zaposlovanjem na drugih področjih, pri čemer se ne upošteva, da omejitev zaposlovanja v kulturi traja že 18 let. Nihče ni preklical moratorija, zato razen nadomeščanja nujnih kadrov v kulturi zaposlovanja ni," je pojasnil. V državni upravi oziroma, kot se je izrazil, v "državnih jaslih", je zaposlenih približno 2700 oseb, prav toliko pa jih je "med svobodnjaki", s statusom samostojnega umetnika. Ti po besedah predsednika Glose "opravljajo delo kot brezposelni", saj si morajo sami urejati različna zavarovanja.

Kdo lahko rangira "najboljše" umetnike?
Tretja težava, ki jo je Hvalica izpostavil, je ocenjevanje uspešnosti zaposlenih v kulturi. To "določa, koliko ljudi je lahko uspešnih, najboljših, koliko najslabših in koliko jih je povprečnih". Sistem, ki po njegovem mnenju temelji na krčenju sredstev in urejanju rabe javnih sredstev, onemogoča razvojni proces zaposlenih.

Dober primer je MGL
Dramski igralec in podpredsednik Glose Marko Simčič je opozoril na položaj v Mestnem gledališču ljubljanskem. Poudaril je, da je bilo pred 20 leti v gledališču zaposlenih 107 ljudi, ki je letno uprizorilo 350 predstav in osem premier ter ustvarilo 10 odstotkov lastnega dohodka. Danes pa isto število zaposlenih uprizori letno 550 ponovitev in 12 premier ter ustvari 40 odstotka lastnega dohodka. Poudaril je, da gledališču tehnologija, ki se je sicer v dveh desetletjih močno razvila, "ne pomaga prav dosti".

Opozoril je na slab položaj plesalk in plesalcev, ki naj bi delali do svojega 50. leta, česar po njegovem mnenju ni realno pričakovati. Omenil je danski sistem, kjer umetnikom po končani karieri omogočijo lažji prehod v druge poklice, za kar imajo tudi poseben sklad. Starejši umetniki lahko pomagajo npr. v industriji, kjer sodelujejo pri oblikovanju boljših pogojev delovnega okolja pa tudi na področju medčloveških odnosov, je pojasnil Simčič. Tovrstne dobre prakse bodo zasledovali tudi v Glosi in jih uvajali v slovenski prostor, je dodal.

Krut imperativ mladosti
Izvršna sekretarka predsedstva ZSSS Lučka Böhm je opozorila na kult lepote in stereotipe o mladosti, katerih žrtev je po njenih besedah tudi kultura, ki pa jih hkrati tudi sama pomaga ustvarjati. Pozvala je vse umetnike in širšo javnost, da postane občutljiva za to problematiko, "saj nam ti stereotipi škodijo".