Prešernov krog s Prešernom v sredini in Matijem Čopom ter Andrejem Smoletom ob straneh, kot jih je upodobil Slavko Pengov na freski zgodovina Slovencev, ki krasi DZ. Za njimi na desni je v ozadju prikaz dunajskega parlamenta, ki je ožarjen s sijem marčne revolucije l. 1848 (pod njim je dvoglavi orel – simbol avstro-ogrskega dualizma, prizor zaokroža pomanjšana ilustracija prve železniške proge v Sloveniji, t. i. južne železnice, ki je povezala Dunaj s Trstom in s tem prinesla tudi slovenskim deželam napredek). Foto: Marko Klinc/arhiv Državnega zbora
Prešernov krog s Prešernom v sredini in Matijem Čopom ter Andrejem Smoletom ob straneh, kot jih je upodobil Slavko Pengov na freski zgodovina Slovencev, ki krasi DZ. Za njimi na desni je v ozadju prikaz dunajskega parlamenta, ki je ožarjen s sijem marčne revolucije l. 1848 (pod njim je dvoglavi orel – simbol avstro-ogrskega dualizma, prizor zaokroža pomanjšana ilustracija prve železniške proge v Sloveniji, t. i. južne železnice, ki je povezala Dunaj s Trstom in s tem prinesla tudi slovenskim deželam napredek). Foto: Marko Klinc/arhiv Državnega zbora

Danijel Krivec je v nagovoru poudaril pomen praznika za narod in izrazil željo po sobivanju vseh državljanov. O pomenu kulture za slovenski narod po njegovih besedah priča dejstvo, da ima svoj državni praznik, ki je sicer na simbolni ravni povezan z ustvarjalnostjo pesnika Franceta Prešerna. Ta je deloval v času, ki so ga zaznamovali želja po prepoznavi in prebujenju kulturne in narodne identitete ter narodni zedinjenosti in svobodi.

Kultura je bila po podpredsednikovih besedah tista stalnica, ki je narodu zagotovila preživetje. V njenem zavetju smo se oblikovali tudi kot nacija, ker nismo razpolagali z lastno politično ali vojaško močjo. "Kultura je služila kot orožje za odpor zoper tuje vladarje in hkrati kot opora za duhovni in materialni napredek," je poudaril Krivec.

V državi je "dovolj prostora za vse"
Na vse to po njegovih besedah v DZ-ju vsak dan opominja freska Slavka Pengova, na kateri so pomembne osebnosti slovenske kulture in narodnokulturnega prebujenja, kot so bili poleg Prešerna med drugim še Primož Trubar, Žiga Zois, Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik in Ivan Cankar.

Kot je še dodal Krivec, si bodo nasledniki urejali življenje po svojih predstavah in vrednotah, želi pa si, da bi bilo v državi dovolj prostora za vse, tudi za tiste, ki živijo v njej "po volji zgodovine ali drugih okoliščin".

Danijel Krivec. Foto: Radio Koper
Danijel Krivec. Foto: Radio Koper
Sorodna novica Pesmomat ali rojstvo pesniške mašine, ki bo preživela, "tudi če evro in pesniki ne bodo"

Poslance hrani Pesmomat, "poetična mašina"
Predsednica odbora DZ-ja za kulturo Tamara Vonta je kulturo primerjala z neskončnim vesoljem, v katerem je prostora tudi za majhne planete. A če v vesolju ni medija, ki bi prenašal glasove, je v vesolju kulture teh veliko in le redko zavlada tišina. "Včasih slišimo tudi kaj, kar nam zamaja prepričanje," je poudarila.

Prireditev so s kulturnim programom, med drugim z uglasbitvijo Prešernove pesmi Kam?, obogatili mladi nastopajoči. Ob prazniku pa v DZ-ju začasno gostuje tudi Pesmomat. Njegovo delovanje je predstavil urednik portala za književnost in mišljenje Vrabec Anarhist Igor Divjak.