Pesmomat so idejno zasnovali Igor Divjak, sicer urednik portala Društva slovenskih pisateljev (DSP) Vrabec Anarhist, pisateljica in antropologinja Luna J. Šribar, Katja Petrin Dornik, ki se podpisuje kot kreativna direktorica in arhitektka ter slikarka Mojca Fo, ki je zaslužna za zunanjost avtomata, ki je bil izdelan v delavnici mojstra Josa – izumitelja Jožeta Zajca.

Za zdaj 200 pesmi več kot 50 slovenskih pesnic in pesnikov
Na pesmomatu je trenutno na voljo že 200 pesmi več kot 50 slovenskih pesnic in pesnikov. Pesmomat ponuja tako poezijo za odrasle kot otroško poezijo. Seznam še dopolnjujejo, Divjak pa je na predstavitvi napovedal tudi prevode pesmi. Luna J. Šribar je spregovorila o začetkih projekta in Divjakovi zamisli, "da bi poezijo iz spleta spravil med ljudi". Sama je prepričana, da današnji svet potrebuje veliko poezije, ki bo preglasila jezo in nestrpnost, ki sta postali del naše realnosti.

Andrej Rozman - Roza, čigar več pesmi je na voljo na pesmomatu, je predstavitev pospremil s pesniškim nastopom in spodbudnimi besedami za avtomat. Ta bo po njegovih besedah "preživel, tudi če pesniki ne bodo", še več, "preživel bo, tudi če evro ne bo".

Za delovanje pesmomata so poskrbeli na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Kot piše v sporočilu za javnost, je srce pesmomata sprogramiral študent Luka Galjot pod mentorstvom profesorjev Boruta Batagelja in Franca Soline. Pesmomat omogoča tudi, da si uporabnik izbrano pesem prek QR-kode prenese na pametni telefon. Pesmomat bo med drugim potoval po Slovenski pisateljski poti (SPP), zato so premierno metanje novčiča zaupali vodji tega projekta Igorju Likarju, ki si je izbral dve Rozmanovi pesmi.

Pokopati mit o nezdružljivosti umetnosti in avtomata
Na predstavitvi projekta sta spregovorila tudi Dušan Merc in Tanja Tuma, predsednika DSP-ja in Slovenskega centra PEN, ki sta partnerja projekta. Oba sta izrazila željo, da bi pesmomat, ki po besedah Tume odpravlja mit, da umetnost oziroma poezija in avtomati ne gresta skupaj, dobil svoje mesto na čim več javnih prostorih.

Izdelavo prototipa pesmomata je omogočila Mestna občina Ljubljana, projekt je sofinanciralo tudi ministrstvo za kulturo. Denar, zbran v prvem letu delovanja prototipa, bodo namenili za avtorske honorarje pesnikom in pesnicam ter za delovanje portala Vrabec Anarhist.