Guercino: Marija z Janezom Evangelistom in Gregorjem Čudodelnikom, 1639. Foto: Wikimedia Commons
Guercino: Marija z Janezom Evangelistom in Gregorjem Čudodelnikom, 1639. Foto: Wikimedia Commons
Guercini
Guercino (takole se je naslikal okoli leta 1635) se je rodil v Centu, vasi med Bologno in Ferraro. Pri 16 letih je deloval v delavnici Benedetta Gennarija, slikarja slavne bolonjske šole, pri 24 letih pa sam odpotoval v Bologno, kjer je njegovo zgodnje delo hvalil sam mojster Ludovico Carracci. Večkrat je dejal, da je na njegovo zgodnje slikarstvo vplivalo Ludovicovo platno, ki ga je videl v kapucinski cerkvi v svoji rodni vasi. Foto: Wikipedia
Guercino: Jožef in Potifarjeva žena, 1649 (hranijo v Narodni galeriji umetnosti v Washingotnu).
Guercino: Jožef in Potifarjeva žena, 1649 (hranijo v Narodni galeriji umetnosti v Washingotnu). Foto: Wikipedia

Gre za oltarno sliko Marija z Janezom Evangelistom in Gregorjem Čudodelnikom, ki jo je eden najvidnejših slikarjev bolonjske šole naslikal leta 1639. Ko so jo leta 2014 ukradli iz cerkve San Vincenzo v Modeni, jo je likovni kritik Vittorio Sgarbi opisal kot veličastno delo, njeno vrednost pa je stroka ocenila nekje med 5 in 6 milijoni evrov.

Na delih slike odstopila poslikava
Februarja so sliko našli v Casablanci, po poročanju italijanskih in maroških medijev pa je baročna upodobitev Marije na prestolu precej poškodovana. Zaradi neprimerne hrambe je zgubila tretjino poslikave, najhujše poškodbe pa so na spodnjem delu platna. Sliko čaka konservatorski-restavratorski poseg, vendar pa morajo italijanske in maroške oblasti najprej doreči podrobnosti glede njene vrnitve.

Sliko našli, ko se pojavila na trgu
Baročno umetnino so našli na obrobju Casablance, potem ko so jo roparji skušali prodati za približno deset milijonov dirhamov (nekaj več kot 900.000 evrov). Ko se je pojavila na trgu, je maroški zbiralec in poslovnež o tem obvestil policijo, ta pa Interpol. Kot poroča Modena Today, je eden od aretiranih osumljencev policiji povedal, da je bila slika hranjena zavita v preprogo, kar je najverjetneje privedlo do slabega stanja slike.

Sliko so ukradli v avgustovski noči leta 2014. Tatovi naj bi v cerkev domnevno vstopili pred nedeljsko mašo, nato pa v prostoru skriti počakali do konca bogoslužja. Delo jim je olajšal pokvarjen alarmni sistem, slika (velika tri krat slaba dva metra) pa ni bila zavarovana.


Eden vidnejših baročnih slikarjev

Italijanskega baročnega slikarja Giovannija Francesca Barbierija (1591–1666) si je zgodovina zapomnila po vzdevku, ki ga je dobil že v mladih letih - Il Guercino, kar pomeni škilavec. Svojčas eden bolj iskanih slikarjev med sakralnimi naročniki je bil izjemno učinkovit in hiter slikar. Naslikal naj bi več kot 100 velikih oltarnih slik za cerkvene prostore, ob tem pa še več kot 140 slik za druge naročnike. Bil je tudi odličen risar. Ohranile so se številne risbe, ki so nastale predvsem kot pripravljalne študije za velika oljna dela, marsikatera krajina in žanrska podoba pa naj bi nastala tudi iz slikarjevega lastnega veselja. Deloval je predvsem v Rimu in Bologni.