Po drugi strani jim odločitev sveta Socialnovarstvenega zavoda (SVZ) Hrastovec tudi vliva upanje na rešitev, ki naj se poišče na ravni vlade.

Novoimenovani svet SVZ-ja Hrastovec je Muzeju norosti podaljšal rok za izselitev do konca junija, medtem pa naj bi z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skušali najti rešitev za grad. Po besedah predsednice sveta zavoda Muzej norosti Darje Farasin deležnika rešitev iščeta že najmanj tri leta, zato v muzeju predlagajo, da se iskanje rešitve razširi na več resorjev oziroma na vlado.

Ob tem je ponovila, da je poziv k izselitvi Muzeja norosti iz gradu Cmurek temeljil na neresničnih navedbah, zaradi česar bi po njenih besedah morala slediti ustavitev postopka izselitve, in ne podaljšanje roka, pričakovali pa bi tudi opravičilo vsem prizadetim zaradi onemogočanja izvajanja dejavnosti, mednarodnih projektov in škode za lokalno prebivalstvo.

Po drugi strani je odločitev sveta SVZ-ja Hrastovec po besedah Farasinove vendarle tudi znak upanja, da bo novi svet zavoda pripravljen na dialog in bo spoštoval prizadevanja Muzeja norosti. "Zelo si želimo, da bi končno v tej veliki instituciji dobili sogovornika in da bi končno prevladala razum in sodelovanje, ki ni le v korist lokalne skupnosti, ampak tudi in predvsem v korist velikega zavoda in države, ki si skladno z evropskimi zavezami o deinstitucionalizaciji mora prizadevati za zaprtje svojih prevelikih enot in potrebuje roko takih organizacij, kakršna je Muzej norosti, kjer razvijamo podporno okolje za integracijo ljudi, ki so po desetletjih življenja v njihovem zavodu izgubili socialne veščine, socialne mreže in tudi po odhodu iz zavoda težko uresničujejo pravico do življenja v običajni skupnosti," so prepričani v Muzeju norosti.

Sorodna novica Muzej norosti se ni izselil iz gradu Cmurek. Upravljavec brez komentarjev.

Na obisk so med drugim povabili državno sekretarko na ministrstvu za kulturo Ignacijo Fridl Jarc, saj so tako iz Muzeja norosti kot tudi iz SVZ-ja Hrastovec na omenjeno ministrstvo že naslovili prošnjo za interventna sredstva za rešitev renesančnih poslikanih lesenih stropov in še nekaj nujnih vzdrževalnih del na gradu. "Odgovorne pozivamo, naj interdisciplinarnosti ne zlorabljajo kot priročni izgovor, da torej nihče ni odgovoren za Cmurek, ki je v državni lasti. V njem lahko svojo odgovornost prepoznajo številni resorji, kakor so jo prepoznali v primeru Parka vojaške zgodovine Pivka. Tudi Cmurek potrebuje očitno medresorski dogovor na ravni vlade," sporočajo iz Muzeja norosti.

Grad Cmurek je v lasti države in upravljanju SVZ-ja Hrastovec, čeprav ta od leta 2004 tam ne opravlja več svoje dejavnosti in za njegovo vzdrževanje tudi ne prejema dodatnih sredstev, zato bi se rad znebil tega bremena. Od leta 2014 v grajskih prostorih deluje Muzej norosti, ki se ukvarja z raziskovanjem in predstavljanjem zgodovine gradu, v katerem je več desetletij deloval zavod za duševno bolne.

V SVZ-ju Hrastovec predlagajo, da ministrstvo za delo preda grad ministrstvu za kulturo, to pa naj se nato z Muzejem norosti dogovori o uporabi, najemu ali nakupu gradu. Vsi vpleteni se strinjajo, da je treba dolgoročno urediti status gradu, a so za to potrebne tudi določene zakonodajne spremembe.